Gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Spodnjem Starem Gradu pri Krškem poteka v skladu z začrtano časovnico in finančnimi sredstvi. Poskusno obratovanje je predvideno za leto 2027, prve odpadke pa bi lahko sprejeli leto kasneje.

Direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Sandi Viršek je ob ogledu gradbišča povedal, da trenutno betonirajo podložno ploščo za glavni silos, ki ga bodo začeli graditi februarja ali marca. Notranji premer silosa bo imel 27,3 metra, segal bo od 20 do okoli 60 metrov pod površje. Vanj bodo v 10 plasteh zložili 990 zabojnikov z odpadki. »Trenutno nam pri delih nekoliko nagaja vreme, vseeno pa za zdaj ostajamo v začrtani časovnici,« je poudaril. Projekt je vreden nekaj manj kot 100 milijonov evrov brez DDV. »Če bo vse teklo po načrtih, bomo s poskusnim obratovanjem začeli leta 2027,« je še poudaril Sandi Viršek.

Kot poroča STA, bo odlagališče najprej sprejelo slovenski del odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), kjer nastane večina nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ter odpadke iz medicine in industrije. Po zaprtju NEK-a po letu 2040 bo sledila druga faza, v kateri bodo odloženi še odpadki iz razgradnje elektrarne.

Kam z radioaktivnimi odpadki po zaprtju NEK-a?

Če bo življenjska doba NEK-a podaljšana do leta 2063, bo treba zgraditi še en silos, za katerega je okoljevarstveno soglasje že pridobljeno. Ta bo potreben tudi v primeru gradnje drugega bloka jedrske elektrarne (JEK2). Po odložitvi zadnjih odpadkov bo sledilo 50-letno obdobje aktivnega nadzora, nato še 250 let pasivnega nadzora. Območje nad silosom pa bo kmalu po zaprtju prešlo v praktično neomejeno rabo.

Slovenski koncept gradnje pritegnil mednarodno pozornost 

Za gradnjo odlagališča vlada veliko zanimanje drugih držav. Lani so gostili dva večja dogodka, enega se je udeležilo kar 42 držav. Slovenski koncept je novost v svetu, saj združuje dva pristopa – gradnjo blizu površja in pod zemljo. Ker bo zgornji del odlagališča le 20 metrov pod zemljo, bo odlaganje odpadkov mogoče s površine, kar bistveno zniža stroške, še poroča STA.

Hrvaška mora v skladu z meddržavno pogodbo do leta 2027/2028 najti rešitev za svoj del odpadkov iz NEK-a. Po besedah Sandija Virška so Hrvati že sprejeli zakon in začeli raziskave za gradnjo lastnega odlagališča. 

VIR: Naš Stik