Državni svetniki so na 34. redni seji med drugim obravnavali trideseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2024, Predlog zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 163. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I) ter Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR).
Med obravnavo Tridesetega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2024 ter Poročila o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju so državni svetniki ocenili, da je poročilo kakovostno, pregledno in informativno. Hkrati so ugotavljali, da se nekatere kršitve ponavljajo vsako leto, predvsem v povezavi z neupravičenim zavlačevanjem postopkov, kršitvami pravic do socialne varnosti, zdravstvenega varstva ter pravic invalidov in otrok.
Državni svetniki so poudarili, da so takšne kršitve nesprejemljive. Za učinkovito uresničevanje priporočil Varuha je po njihovem mnenju nujna večja interdisciplinarnost in usklajenost med različnimi resorji, podprta z usposobljeno javno upravo in razširjenim izobraževanjem o človekovih pravicah. Posebno pozornost je treba nameniti problemu kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu, kar zahteva strateški načrt, dodatne ukrepe, motivacijo zaposlenih in, kjer je potrebno, uvoz delovne sile, pri čemer je treba pozornost nameniti ustreznim ukrepom za hitrejše vključevanje tujcev.
Državni svetniki so izpostavili tudi pomen vrednote dela z ljudmi ter spodbujanja prostovoljnega in medgeneracijskega sodelovanja, ki prispeva h kakovostni oskrbi in vključujoči družbi. Celostni pristop, sistemske rešitve in sodelovanje različnih institucij so ključni za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic v vseh oblikah institucionalne oskrbe, so poudarili. Izrazili so obžalovanje, da nov Varuh še ni izvoljen.
Državni svetniki so obravnavali Predlog zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2) – druga obravnava. Mnenja o tem zakonodajnem predlogu Državni svet ni sprejel.
Državni svet je na pobudo državnega svetnika Marka Lotriča obravnaval in sprejel Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 163. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I).
Predlagatelj je pojasnil, da ZUTD-I spreminja definicijo agencijskega dela, saj razširja obseg zakona, ki po spremembi zajame tudi nekatere subjekte, ki na trgu opravljajo storitvene dejavnosti, ki jih prvotna (prejšnja) opredelitev »opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku« ni zajemala. Sprememba je začela veljati takoj po objavi zakona, brez prehodnega obdobja, kar povzroča dodatne stroške in praktične težave za izvajalce dejavnosti. Zakon je bil obravnavan in sprejet po nujnem postopku, pri čemer niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za sprejem zakona po nujnem postopku določa prvi odstavek 143. člena PoDZ-1.
Po mnenju predlagatelja izpodbijana določba zaradi postopka, po katerem je bil sprejet ZUTD-I, in zaradi njene vsebine, predstavlja kršitev pravil zakonodajnega postopka iz 89. člena Ustave, kršitev načela demokratičnosti iz 1. člena Ustave, kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave, še posebej načela varstva zaupanja v pravo ter prepovedi samovolje državne oblasti, ter kršitev pravil o uveljavitvi zakona iz 154. člena Ustave.
Predlagatelj je opozoril, da bo širitev definicije agencijskega dela zajela obstoječa poslovna razmerja, npr. izvajanje določenih (specialnejših) obrtniških del na gradbiščih in storitve čiščenja v hotelirskem sektorju, ki bodo po novi zakonodaji zahtevala registracijo in dovoljenje, ter da je sprememba praktično retroaktivna, ker posega v že vzpostavljena razmerja brez prehodnega obdobja.
Državni svet v sprejeti zahtevi predlaga, da Ustavno sodišče ugotovi neustavnost prvega odstavka 163. člena ZUTD, naloži odpravo neustavnosti v enem letu, začasno zadrži izvrševanje sporne določbe ter zahtevo obravnava absolutno prednostno.
Državni svet je na pobudo Interesne skupine delodajalcev obravnaval Predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) v celoti in še posebej 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena tega zakona. Po daljši razpravi v okviru glasovanja državni svetniki pobude niso podprli.
V okviru 34. seje so državni svetniki obravnavali in sprejeli Sklep o pooblastilu Mandatno-imunitetni komisiji Državnega sveta za sprejem aktov o plačah, drugih osebnih prejemkih, povračilih stroškov, dopustih ter drugih pravicah funkcionarjev, Sklep k Zaključkom posveta Poklici prihodnosti, ki je v organizaciji Državnega sveta potekal 5. maja 2025, ter Terminski program dela Državnega sveta 2026 (redne seje od 1. 1. 2026 do 30. 6. 2026).
Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:
- Pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča in Otona Bratuža glede načrtovanja in izvajanja ukrepov za krepitev konkurenčne sposobnosti in razvojne moči Posočja in Idrijsko-Cerkljanske subregije, naslovljena na Vlado Republike Slovenije. Pobuda je nastala na podlagi regijskega obiska Državnega sveta RS v Posočju in Idrijsko Cerkljanski subregiji 2. oktobra 2025.
Pobuda se glasi: Vlada Republike Slovenije naj pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za krepitev konkurenčne sposobnosti in razvojne moči Posočja in Idrijsko Cerkljanske subregije sledi naslednjim predlogom in pričakovanjem občin ter gospodarstva s tega območja:
- Z namenom izboljšanja prometne dostopnosti, povečanja konkurenčnosti gospodarstva ter krepitve varne in sodobne prometne infrastrukture v Posočju in Idrijsko Cerkljanski subregiji naj Vlada Republike Slovenije nemudoma pospeši izvedbo projektov na 4. razvojni osi, jim prizna poseben razvojni status ter zagotovi pravočasno in zadostno proračunsko financiranje.
- V projekt 4. razvojne osi naj se vključi tudi cestna povezava Tolmina z Novo Gorico, ki predstavlja osrednje regijsko središče Severno Primorske (Goriške) regije, ter izvede gradnja tretjega voznega pasu, kar bi bistveno povečalo pretočnost, prometno varnost in učinkovitost povezave.
- Vlada naj nemudoma pospeši vse aktivnosti za celovito modernizacijo železniške povezave Nova Gorica–Jesenice, pri čemer je ključno zagotoviti ustrezna proračunska sredstva, evropsko sofinanciranje ter jasen časovni načrt za pravočasno prenovo in izgradnjo celotne trase.
- V okviru prihodnje finančne perspektive po letu 2027 naj se zagotovi, da bodo razvojno šibkejše občine znotraj bolj razvite kohezijske regije Zahodna Slovenija deležne dodatne finančne podpore ter enakovrednega dostopa do evropskih kohezijskih sredstev.
- Z namenom celovite obravnave obmejnih območij in krepitev njihovih ključnih funkcij naj Vlada pripravi in sprejme celovit nabor ukrepov za urejanje njihovega položaja, s katerimi bo reševala specifične izzive teh območij, ki izhajajo iz geografske odmaknjenosti, redke poseljenosti, omejene dostopnosti osnovnih javnih storitev ter omejenih gospodarskih priložnosti, ob hkratnem ohranjanju narodnostne, jezikovne in kulturne identitete.
- Na območju Posočja in Idrijsko Cerkljanskega je nujno pospešiti in razširiti gradnjo hitre in zanesljive širokopasovne infrastrukture, ki bo prebivalcem in podjetjem omogočila dostop do visokozmogljivega interneta.
- V okviru mehanizmov za financiranje obrambe, vključno z evropskimi sredstvi, naj se zagotovi sofinanciranje infrastrukturnih objektov z dvojno rabo, kot so zdravstveni domovi, gasilski domovi in centri zaščite in reševanja, tako da ti objekti služijo vsakodnevnim civilnim potrebam prebivalstva in hkrati zagotavljajo podporo v primeru izrednih ali obrambnih razmer.
- V okviru izvajanja kmetijske politike in sofinanciranja programov naj se zagotovi ciljno usmerjena podpora manjšim in srednje velikim kmetijam v Posočju in Idrijsko Cerkljanskem območju, s posebnim poudarkom na mladih kmetih, ohranjanju planinskih površin in urejene krajine, spodbujanju dopolnilnih dejavnosti ter ukrepih za obvladovanje vpliva velikih zveri, ki ogrožajo varnost živine in lokalnega prebivalstva.
- Vlada naj s ciljno usmerjenimi ukrepi stanovanjske politike, prilagojenimi potrebam manjših občin in odročnih krajev, zagotovi dostopna stanovanja za mlade družine in strokovne kadre, ki so ključni za dolgoročni razvoj in ohranjanje vitalnosti teh območij.
- Vlada naj pripravi celovit nabor ukrepov za izboljšanje usklajenosti izobraževalnega sistema s potrebami trga dela, okrepitev partnerstva za razvoj kadrov ter izboljšanje obsega in kakovosti vseživljenjskega učenja.
- Prouči naj se možnost dodatne finančne podpore redko poseljenim občinam z razpršeno poselitvijo za financiranje izvajanja zimske službe in prevozov otrok v šole.
- Pobudo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj za črtanje četrtega odstavka 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), naslovljeno na Vlado Republike Slovenije.
Pobuda se glasi: Vlada Republike Slovenije naj v najkrajšem možnem času pripravi in v zakonodajni postopek predloži spremembo Zakona o urejanju prostora, s katero naj črta četrti odstavek 119. člena.
Pobuda izhaja iz praktičnih težav, ki jih ta določba povzroča občinam pri izvajanju nalog na področju prostorskega urejanja. Veljavna ureditev občinam onemogoča učinkovito izvajanje njihove ustavne odgovornosti za prostorski razvoj in urejanje lokalnega prostora. Prepoved začetka novih postopkov v času trajanja drugih, nedokončanih sprememb ali dopolnitev OPN občinam preprečuje, da bi se pravočasno odzvale na razvojne potrebe lokalne skupnosti ali pobude investitorjev, ki so lahko ključnega pomena za gospodarski razvoj ter izvajanje projektov v javnem interesu. V posameznih primerih lahko veljavna ureditev celo ogrozi izvedbo investicij, za katere so že zagotovljeni finančni viri ali so postopki vezani na časovno občutljive roke, na primer pri črpanju evropskih sredstev ali umeščanju ključne infrastrukture. Takšna ureditev nesorazmerno posega v izvirno pristojnost občin, saj uvaja dodatne omejitve, ne da bi bile pred tem odpravljene ključne sistemske pomanjkljivosti na strani nosilcev urejanja prostora.
- Pobudo državnega svetnika Danijela Kastelica v zvezi z celiakijo, naslovljena na Vlado Republike Slovenije.
Pobuda se glasi: Zagotovi naj se zakonsko ureditev, ki bo upoštevala celiakijo kot trajno osebno okoliščino, ki vpliva na življenjske stroške posameznika in ga brez njegove volje postavlja v neenak položaj v primerjavi z osebami brez te okoliščine. Posledično naj se odraslim osebam s celiakijo, ob upoštevanju dejanskih razmer in po zgledu drugih držav Evropske unije (npr. Italije in Nemčije), zagotovi: mesečno denarno pomoč, ki ne bi bila odvisna od socialnega položaja upravičenca in ne bi bila obdavčena, po zgledu dodatka za nego za otroke s celiakijo; možnost (so)financiranja živil za posebne zdravstvene namene; (osnovne in/ali posebne) davčne olajšave; oprostitev plačila letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu; druge ukrepe, ki bi lahko olajšali življenje odraslim s celiakijo.
- Vprašanje in pobudo državnih svetnikov Petra Dermola in Matjaža Švagana glede napovedanega zaprtja poslovalnic NLB, d. d., v Šoštanju in Hrastniku, naslovljeni na Ministrstvo za finance Republike Slovenije.
Vprašanje se glasi: Kakšno je stališče Ministrstva za finance do napovedi zaprtja poslovalnic NLB, d. d., v Šoštanju in Hrastniku, med drugim z vidika zagotavljanja dostopa do bančnih storitev za prebivalce posameznih lokalnih skupnosti?
Pobuda se glasi: Ministrstvo za finance naj v okviru svojih zakonskih pristojnosti in lastniških razmerij pridobi informacije o razlogih za prej navedeno odločitev NLB, d. d., ter z namenom zagotovitve nadaljnjega poslovanja poslovalnic v Šoštanju in Hrastniku prouči možnost poziva NLB, d. d., k ponovni presoji svoje odločitve.
- Pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitev lastne prehranske varnosti, naslovljene na Vlado Republike Slovenije.
Pobude se glasijo:
- Vlada Republike Slovenije naj sprejme ukrepe za zagotovitev bistveno večjega deleža slovenske hrane v javnih zavodih, pri čemer naj prednostno spodbuja lokalno in trajnostno pridelavo. Hkrati naj poenostavi pogoje in postopke, na podlagi katerih bodo lahko javni zavodi v največji možni meri naročali slovenska živila.
- Ustrezno podporo naj se nameni vzpostavitvi celostne agroživilske verige »od semena do krožnika«, okrepi mehanizme za zaščito slovenskega kmetijstva pred škodljivimi mednarodnimi trgovinskimi sporazumi, izboljša sistemski nadzor nad uvoženo hrano ter zagotovi, da bo Slovenija razpolagala z najmanj 50 ključnimi rastlinskimi vrstami, potrebnimi za dolgoročno prehransko varnost.
- V okviru resorno pristojnega ministrstva naj se vzpostavi javna svetovalna služba, namenjena strokovni podpori javnim zavodom pri pripravi, izvedbi in nadzoru javnih naročil hrane. Obenem naj se vzpostavi platforma za skupna naročila, ki bo omogočala učinkovitejše povezovanje naročnikov, kmetov, zadrug in drugih deležnikov ter izboljšala načrtovanje in koordinacijo naročene proizvodnje.
- Vlada naj prehransko suverenost kot prednostno področje vključi v strateške dokumente države, zlasti v Kmetijstvo 2040 in v dokumente za okrevanje in odpornost. Pri tem naj zagotovi povečanje državnih rezerv semen in hrane kot ključnega mehanizma za obvladovanje kriz in zagotavljanje varne preskrbe prebivalstva.
- Prouči naj se možnost vpisa pravice do prehranske varnosti v Ustavo Republike Slovenije, vključno z opredelitvijo pravice do pridelave hrane in uporabe semen kot temeljnih pogojev za ohranjanje prehranske suverenosti in strateške varnosti države.
- Vlada naj vzpostavi ustrezne mehanizme za bolj učinkovito promoviranje multiplikativnih učinkov naročanja slovenske hrane v javnih zavodih, saj takšni ukrepi pomembno prispevajo k ohranjanju podeželja, krepitvi lokalnih preskrbovalnih verig, dolgoročni stabilnosti in vzdržnosti slovenskega kmetijskega sektorja ter nenazadnje k izboljšanju zdravja in prehranske oskrbe najranljivejših skupin prebivalstva.
- Vlada naj celovito prouči vse obstoječe in načrtovane mednarodne trgovinske sporazume, pri čemer mora zagotoviti, da njihovo izvajanje ne vodi v zniževanje okoljskih, zdravstvenih, prehranskih in kakovostnih standardov, ki veljajo za slovenske pridelovalce in potrošnike.
- Slovenija naj zavzame odklonilno stališče do deregulacije novih genomskih tehnik (NGT) ter do patentiranja semen, podpre prepoved uporabe GSO/NGT v javnih zavodih ter se jasno opredeli do potreb Zakona o zaščiti semenskih virov, vključno z določbo, da so semena javno dobro.
- Pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede zaščite slovenskega kmetijstva, potrošnika in prehranske varnosti v postopkih sprejemanja trgovinskih sporazumov med Evropsko unijo in državami Mercosur – Začasnega trgovinskega sporazuma in Partnerskega sporazuma EU–Mercosur, naslovljene na Vlado Republike Slovenije.
Pobude se glasijo:
- Vlada Republike Slovenije naj pri vseh mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki pomembno posegajo na področje kmetijstva, prehranske varnosti in drugih strateških proizvodnih sektorjev, kot temeljno izhodišče zagotovi zaščito slovenskega kmetijstva, stabilnost prehranske verige ter dolgoročno prehransko suverenost države. Vsak sporazum, ki povečuje odvisnost od uvoza hrane, pridelane po nižjih zdravstvenih in okoljskih standardih ter zahtevah dobrobiti živali, mora biti obravnavan z največjo previdnostjo.
- Vlada naj pri obravnavi Začasnega trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur in Partnerskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur upošteva, da oba sporazuma v predlagani obliki, ki ne uživata širše javne podpore, predstavljata visoka tveganja za slovensko kmetijstvo – zlasti za živinorejo, perutninarstvo in čebelarstvo. Sporazumov ni mogoče podpreti brez vzpostavitve ustreznih nacionalnih zaščitnih ukrepov.
- Pripravi naj se sektorska analiza tveganj obeh sporazumov za ključne panoge slovenskega kmetijstva, zlasti za govedorejo, perutninarstvo in čebelarstvo, ki bo vsebovala celovito oceno vplivov na domačo proizvodnjo, konkurenčnost in prehransko varnost Republike Slovenije.
- Pripravi in sprejme naj se nacionalni akcijski načrt za zaščito slovenskega kmetijstva pred uvoznimi pritiski, ki bi nastali ob sklenitvi sporazumov z državami Mercosur. Načrt naj določa ukrepe za stabilizacijo dohodkov kmetov, zaščito najbolj izpostavljenih sektorjev, sistemski nadzor trga ter mehanizme za zagotavljanje stabilnega odkupa ključnih kmetijskih pridelkov.
- Vlada naj kot prednostno nalogo zagotovi višjo stopnjo prehranske samooskrbe. To naj doseže s sistematično krepitvijo kmetijskega sektorja in spodbujanjem pridelave hrane, ki temelji na lokalnih virih, trajnostnih praksah ter stabilnem delovanju kmetij. Čeprav je prehransko varnost v običajnih razmerah mogoče zagotavljati tudi z dopolnilnim uvozom, se v kriznih in geopolitično nestabilnih obdobjih izkaže, da je zanesljiva oskrba prebivalstva neposredno odvisna od domače pridelave. Vzpostavitev in ohranjanje strateške neodvisnosti pri oskrbi s ključnimi živili je zato temeljni pogoj za dolgoročno stabilnost in odpornost države.
- Zahtevo državnega svetnika Branka Tomažiča za dopolnitev Odgovora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Vprašanje in pobude o odkupnih cenah kmetijskih proizvodov in podražitvah osnovnih živil, naslovljena na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Zahteva se glasi: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj na podlagi uradno zbranih, preverljivih in metodološko primerljivih podatkov pripravi razmejitev vpliva na inflacijo cen hrane med v Sloveniji pridelano hrano (slovenski kmetijski pridelki in živila iz njih), alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter uvoženimi prehranskimi proizvodi. Analiza naj bo oblikovana tako, da bo jasno razvidno, kolikšen je dejanski in relativni prispevek posamezne od navedenih skupin k približno sedem-odstotni inflaciji cen hrane v zadnjem letu oziroma relevantnem obdobju.
- Vprašanji in pobudo državnega svetnika Antona Medveda za celovit pregled in uskladitev bonitetnih točk vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč v skladu z dejanskim stanjem na terenu ter strokovnimi ocenami, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije.
Vprašanji se glasita: Kdo bo lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov povrnil škodo, ki nastaja zaradi nepravilne spremembe bonitetnih točk in pomeni veliko, predvsem pa neupravičeno finančno breme za kmete, na kar ti opozarjajo že tri leta? Glede na ugotovljena neskladja je bilo napovedano, da bo do konca leta 2025 zaživela mobilna aplikacija, s pomočjo katere bodo lastniki zemljišč lahko sporočali obstoj posebnih vplivov na svojih parcelah, če menijo, da ti niso bili ustrezno upoštevani pri določitvi bonitetnih točk. Konec leta je tu – kdaj bo aplikacija dejansko začela delovati?
Pobuda se glasi: V 20. členu Zakona o katastru nepremičnin so določeni parametri za izračun bonitetnih točk kmetijskih in gozdnih zemljišč, vendar se je v praksi izkazalo, da za številne posebne vplive, ki jih ta določba predvideva, niso zagotovljeni celoviti in zanesljivi vhodni podatki. Zaradi tega so izračuni bonitetnih točk pogosto neustrezni in ne odražajo dejanskih lastnosti zemljišč, kar povzroča odstopanja, ki negativno vplivajo na višino katastrskega dohodka, obveznosti iz naslova prispevkov in socialnih transferjev ter druge finančne obremenitve lastnikov zemljišč. Zato je treba v najkrajšem času celovito pregledati in strokovno preveriti bonitetne točke ter jih uskladiti z dejanskim stanjem na terenu in s strokovnimi pedološkimi, reliefnimi in klimatskimi ocenami, kot jih določa zakon. Pri tem naj se odpravijo nepravilnosti, nastale pri novem izračunu iz leta 2022, dosledno upoštevajo vsi posebni vplivi ter odpravi neskladja med primerljivimi zemljišči znotraj istih območij, s čimer bi se zagotovila verodostojna in strokovno utemeljena evidenca, ki ne povzroča neupravičenih finančnih bremen lastnikom zemljišč.
VIR: Državni svet RS