V torek, 2. 12. 2025, je na Turistici potekal strokovni posvet "Dediščina in turizem: aktualna razmerja in izzivi", ki ga je v okviru Šole SED in KulTuristice organizirala Katedra za kulturnih turizem Fakultete za turistične študije Turistica (UP FTŠ Turistica) v sodelovanju s Slovenskim etnološkim društvom. Dogodek je združil strokovnjake iz akademskega in raziskovalnega okolja ter predstavnike ustanov, ki se ukvarjajo z varovanjem, raziskovanjem, komuniciranjem in razvojem dediščine v kontekstu turizma.

V torek, 2. 12. 2025, je na Turistici potekal strokovni posvet "Dediščina in turizem: aktualna razmerja in izzivi", ki ga je v okviru Šole SED in KulTuristice organizirala Katedra za kulturnih turizem Fakultete za turistične študije Turistica (UP FTŠ Turistica) v sodelovanju s Slovenskim etnološkim društvom. Dogodek je združil strokovnjake iz akademskega in raziskovalnega okolja ter predstavnike ustanov, ki se ukvarjajo z varovanjem, raziskovanjem, komuniciranjem in razvojem dediščine v kontekstu turizma. Namen srečanja je bil osvetliti različne vidike aktualnih povezovanj kulturne dediščine in turizma, osvetlitev ključnih težav, kot tudi trendov in izzivov na področju dediščinskega/kulturnega turizma.

Uvodoma je dr. Aleš Gačnik s Katedre za kulturni turizem izpostavil teoretične osnove za razumevanje dediščine v turizmu in opozoril, da razmerje med dediščino in turizmom ni statično, temveč je živo, dinamično, soodvisno ter pogosto tudi napeto in konfliktno ter kot takšno generator novih oblik kreativnosti in inovativnosti.

Poudaril je, da dediščina ni statična kategorija ampak proces, ki se nenehno spreminja in je podvržen nenehnim interpretacijam. Dediščina ni dana, ampak ustvarjena skozi procese selekcije, interpretacije in prezentacije in nastane takrat ko družba izbere določene elemente preteklosti kot vredne ohranjanja, ki tako dobijo poseben pomen, vrednost in status "dediščine". Zato se naš odnos do dediščine nenehno spreminja.

V nadaljevanju sta udeležence nagovorili dr. Tanja Roženbergar, predsednica Slovenskega etnološkega društva, ter dr. Tadeja Jere Jakulin, prodekanja in predstojnica Katedre za kulturni turizem na Turistici. Uvod v strokovni del programa je pripadel vabljenemu predavanju dr. Jasne Fakin Bajec iz Inštituta za kulturne in spominske študije iz Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici ter s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. V predavanju z naslovom "Turizem smo ljudje: razpotja dediščinskega turizma med zelenimi obljubami, 5-zvezdičnimi pričakovanji in lokalnimi zmožnostmi", se je dotaknila prepleta dediščine, turizma, trajnostnih usmeritev in realnih omejitev na teoretični in empirični ravni, z odličnimi primeri iz Vipavske doline. Opozorila je na razvojne pritiske, s katerimi se soočajo snovalci na dediščini temelječih turističnih programov na lokalni ravni, kot tudi na dileme, vezane na butičnost in kakovost doživetij. Kot dragocenost in nujo izpostavljamo tudi pomen terenskega raziskovalnega dela pri razvoju novih dediščinsko – turističnih programov ter vitalnosti dediščinskih skupnosti.

Sledila je okrogla miza, na kateri so svoja strokovna stališča predstavili eksperti s področja dediščine, turizma in medijev: Marjana Grčman (novinarka in urednica oddaja Na lepše, RTV SLO, predsednikca Društva turističnih novinarjev Slovenije, ambasadorka turizma na STO), dr. Lea Kužnik (BIC Ljubljana, raziskovalka kulturne dediščine in turizma ter predavateljica na različnih višjih in visokih šolah), dr. Sonja Sibila Lebe (profesorica in raziskovalka kulturnega turizma z Ekonomsko-poslovna fakulteta UM), dr. Tanja Roženbergar (etnologinja in muzeologinja iz Slovenskega etnografskega muzeja, nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje ter Slovenskega etnografskega muzeja), dr. Marijana Sikošek (profesorica in ekspertka za prireditve in festivale s FTŠ Turistica UP).

Razpravo je vodil dr. Aleš Gačnik s Katedre za kulturni turizem. Živahna diskusija je odstrla tako njihov oseben odnos do kulturne dediščine in turizma, kot še zlasti številne dileme, aktualna razmerja in izzive: vprašanja avtentičnosti, butičnosti, luksuza in lokalnih identitet v povezavi s turizmom, transformacije lokalnih praznovanj v turistične atrakcije, pomena lokalnih skupnosti pri razvoju turizma, krhkosti nesnovne kulturne dediščine v turizmu, vloge muzejev v sodobnih družbah ter njihova povezovanja s sektorjem turizma, pomena medijev pri dvigovanju lokalne samozavesti in ohranjanju lokalne kulturne dediščine, kot tudi položaj dediščine in kulture v različnih razvojnih strategijah na področju turizma. Ob zaključku odlično obiskovanega posveta je bila izpostavljena želja, da bi takšna srečanja postala tradicionalna, da bi vsaj enkrat letno odstirali nova, aktualna, specializirana vprašanja o dediščini in turizmu in to v partnerstvu z različnimi stanovskimi društvi ali institucijami, še zlasti pa s kolegi iz FHŠ UP, s katerimi skupaj izvajajo podiplomski magistrski študij dediščinskega turizma.

Posvet je bil sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo RS, posvečen pa je bil 50-letnici Slovenskega etnološkega društva in 30-letnici UP FTŠ Turistice, kar mu je dalo še dodatno simbolno težo.

VIR: https://primorske.svet24.si/