Svet se leta 2025 sooča z izzivi globalizacije, velikimi tehnološkimi spremembami, okoljsko krizo in vidnim premikom vrednot. Kako pa ti izzivi vplivajo na vedenje potrošnikov?

Svet se leta 2025 sooča z izzivi globalizacije, velikimi tehnološkimi spremembami, okoljsko krizo in vidnim premikom vrednot. Kako pa ti izzivi vplivajo na vedenje potrošnikov?

Objavljeno:

sobota, 3. Maj, 2025 Kaja Kovič Novinarka Marketing magazina

Foto
Dreamstime

Marian Salzman, višja podpredsednica v družbi Philip Morris International, že več kot desetletje ob koncu vsakega koledarskega leta izlušči ključne trende za marketinško-komunikacijsko panogo.

»V letu 2025 se bo vse odvijalo okoli iskanja ravnovesja, ki postaja sodobni sveti gral,« v svojem poročilu 10 trendov za leto 2025 (10 Trends for 2025) uvodoma zapiše Salzmanova in nadaljuje: »Če bi to leto morali označiti s črko, bi bila to S – signali (signals), varnost (security), zatočišče (sanctuary), samonadzorovanje (self-monitoring), zadovoljstvo (satisfaction), duševnost (soulfulness), družabnost (social) in rahločutnost (sensibility), zato vsem priporočam manj cinizma in vdanosti v usodo ter več optimizma in trenutkov očaranosti.«  

Kateri splošni družbeni izzivi bodo torej letos najmočneje vplivali na oglaševalsko in marketinško industrijo? 

»Zavijanje« v udobje doma 

Dom postaja ključna točka varnosti in stabilnosti. Vse več ljudi bo vlagalo v energijsko učinkovite in naravne domove, ki nudijo zavetje pred naraščajočimi podnebnimi spremembami. Ljudje bodo vse bolj gradili pametne domove s samozadostnimi energetskimi rešitvami, kot so sončne elektrarne in sistemi za zbiranje deževnice. Hkrati bodo iskali lokacije, ki so manj izpostavljene naravnim nesrečam in ponujajo stabilno življenjsko okolje. Povečal se bo pomen notranjega oblikovanja, ki podpira dobro duševno zdravje in ustvarja pomirjujoče življenjske prostore. 

Konec kulture deloholizma (ang. hustler culture) 

Obsedeno delo in izčrpanost podjetnih garačev se poslavljata. Vedno več ljudi bo dajalo prednost duševnemu zdravju, fleksibilnim urnikom in osebni rasti pred brezglavim lovom za produktivnostjo. Delodajalci bodo vse bolj sprejemali koncepte krajšega delovnega časa, hibridnih modelov dela in osredotočanja na rezultate namesto na število opravljenih ur. Prav tako bo naraščalo zanimanje za prakse čuječnosti, meditacijo in prostočasne dejavnosti, ki spodbujajo uravnoteženo življenje.  

Do leta 2025 smo namreč že ugotovili in dokazali, da neprestano hitenje vodi v izgorelost in odtujenost od stvari, ki resnično štejejo – odnosi, kreativnost in osebna rasta. Medtem ko države, kot je Švedska, že dolgo zagovarjajo uravnotežen pristop, preostali svet zdaj počasi sledi.  

Delavci si povsod prizadevajo za večjo fleksibilnost, pravico do počitka in smiselnega življenja, kar spreminja prihodnost dela v smeri bolj prilagojenih urnikov in manj rigidne produktivnosti. Pri tem se bo povečal fenomen sprehodov, ponovno bodo v modo prišle mirne in počasne čajanke, spoštovanje miru in časa zase v službi pa bo postal zlati standard.

Vrnitev stare, »počasne« slave 

Hiter vzpon (in posledično še hitrejši padec) viralnih vplivnežev ne prinaša dolgoročne vrednosti. V ospredje bodo ponovno prišli ustvarjalci in zvezdniki, ki svojo slavo gradijo na kakovosti in vsebini, ne pa na trenutnih spletnih trendih in senzacijah. Ljudje bodo iskali globlje povezave z umetniki, avtorji in ustvarjalci, ki ponujajo poglobljene vsebine in avtentične zgodbe.  

Dolgoročna gradnja blagovnih znamk in osebnih identitet bo postala ključen element trajnostnega uspeha. Potrošniki se bodo oddaljili od hitre in bežne kulture ter se usmerili k »počasni slavi«, kjer bodo pristnost, globina in vsebinska vrednost pomembnejši od takojšnjega uspeha. Ljudje ne cenijo več viralnih trenutkov, saj vse bolj stavijo na dolgotrajno vrednost. Ta premik bo viden povsod po svetu. Pri tem je ta trend del širšega globalnega premika k večji potrpežljivosti in vsebinski kakovosti. Tisti, ki znajo usklajevati globino in trenutni vpliv, bodo imeli priložnost za uspeh, ki temelji na pristnih povezavah, dolgoročnem vplivu in postopni rasti. 

Upad obsedenosti s tehnologijo 

Predstavljajte si trenutek, v katerem nas ne zanima več, katere naprave obljubljajo večjo hitrost, več funkcij in večjo učinkovitost. Temu bomo priča že zelo kmalu. Vse več se ljudi umika iz neprestane dirke za nadgradnjami. Ob vedno višjih cenah novih naprav se postavlja vprašanje, ali je novo resnično vedno boljše. Vedno pogosteje je odgovor ne. 

Ta premik ni le odpovedovanje najnovejšim telefonom in računalnikom, temveč odraža globlje dvome o tem, ali nenehno iskanje večje hitrosti in povezanosti zares koristi. Mediji so polni zgodb o tehnološki zasvojenosti, socialni izolaciji in rastočem e-onesnaževanju. Poraja se gibanje t. i. počasne tehnologije (ang. slow tech), ki spodbuja premišljeno uporabo tehnologije, pri tem pa ne zavrača napredka. Gre za to, da tehnologija služi človeku in ne obratno. Ključne vrednote so digitalne meje, trajnost in seveda dobrobit uporabnikov. 

-

Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji MM-a #526, ki je izšla aprila 2025.

VIR: MM