Aprilske knjižne novosti prinašajo štiri izjemna dela, ki se pogumno potapljajo v preteklost, raziskujejo skrivnosti človeške narave in nas s čudovitimi pripovedmi opominjajo na moč besede. Ob jubilejni, prvi celoviti izdaji Balade o trobenti in oblaku Cirila Kosmača vstopamo v srčiko slovenske literarne dediščine – z zgodbo o ustvarjanju in žrtvovanju, ki še danes zveni zelo silovito.

Aprilske knjižne novosti prinašajo štiri izjemna dela, ki se pogumno potapljajo v preteklost, raziskujejo skrivnosti človeške narave in nas s čudovitimi pripovedmi opominjajo na moč besede. Ob jubilejni, prvi celoviti izdaji Balade o trobenti in oblaku Cirila Kosmača vstopamo v srčiko slovenske literarne dediščine – z zgodbo o ustvarjanju in žrtvovanju, ki še danes zveni zelo silovito. Z eleganco in tenkočutnostjo nas zapeljejo Popolni dnevi Andréa Acimana, kjer se v razkošju Amalfijske obale zrcalijo hrepenenje, minevanje in večna ljubezen. Zgodba z drugega konca sveta, z Madagaskarja, orisuje življenje in notranji svet širokogrudnega misionarja Petra Opeke, ki jo je napisala Anja Kovačič, roman Doktor D. Gorana Markovića, pa razkriva ravno nasprotno – osupljivo pripoved o skrivanju vojnega zločinca Radovana Karadžića in temnih plateh družbene slepote.Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku

Pred nami je prva celovita izdaja Balade o trobenti in oblaku Cirila Kosmača, cenjenega slovenskega pisatelja, ki ga poznamo še po Tantadruju, Pomladnem dnevu in scenariju za prvi slovenski igrani celovečerec Na svoji zemlji, ki je nastal na podlagi ene izmed njegovih novel. Uveljavil se je kot pomembna osebnost v jugoslovanski kulturi in bil med drugim prejemnik Prešernove in Župančičeve nagrade. Urednik celovite izdaje Andraž Gombač o pisatelju razmišlja takole: »Ciril Kosmač je napisal malo, a to dobro. Ne – odlično!Potem ko me je začel še bolj privlačiti, sem hotel prebrati vse, kar je objavil, ne le v knjigah, temveč tudi v časopisih in revijah. Iskal sem, brskal, bral … in spoznaval, da si novi bralke in bralci zaslužijo tudi črtice in novele, ki jih sam iz tega ali onega vzgiba in vzroka ni uvrstil v nobeno svojih knjig. In tako se je razrasel obsežen izbor Lovim pomladni veter (Beletrina, 2020), ki sem ga uredil s pisateljevo hčerko Nančo Kosmač Kogej. Knjiga, izdana ob 110. obletnici pisateljevega rojstva in 40. obletnici smrti, je bila hitro razprodana in ponatisnjena. Celo njegovi dolgoletni oboževalci niso mogli verjeti, da je Kosmač napisal toliko dotlej neznanega. In presenetil jih je tudi podatek, da še zdaleč ne poznajo celovite Balade o trobenti in oblaku.«

V Baladi o trobenti in oblaku spremljamo dve zgodbi, prva je o pisatelju Petru Majcnu, ki želi na kmetiji v miru napisati povest in je nekakšen avtorjev alterego, druga pa o njegovem literarnem liku, Temnikarju, ki se žrtvuje v drugi svetovni vojni. Knjiga je bila nazadnje ponatisnjena leta 1978, a gre za verzijo, ki jo je pisatelj za knjižni natis leta 1964 skrajšal, iz nje pa izpustil več strani, na katerih Majcen obuja svoje spomine, premišljuje o ustvarjanju ter o Temnikarjevi usodi. Urednik Andraž Gombač ob tem dodaja: »Nekdaj je bila pomembnejša junaška zgodba, danes pa so privlačni in tehtni tudi izleti v avtofikcijo in esejistiko. Ob vnovičnem sodelovanju z Nančo Kosmač Kogej sem jih vrnil v Balado – več kot 7400 besed, 14 odstotkov romana. Obenem sem ohranil pisateljeve izboljšave iz knjižnih natisov. Več bodo bralke in bralci izvedeli v obsežni študiji, ki sem jo pripisal k Baladi. Kosmačeva umetnina, s katero je slovenska književnost iz socialnega realizma zaplula v moderne tokove, je zdaj res celovita. Z njo bomo 27. aprila najprej praznovali dan upora proti okupatorju, 9. maja pa še 80. obletnico zmage nad nacifašizmom in konca druge svetovne vojne. Na dan zmage!«

Mojstrsko literarno delo, ki nas spodbuja k razmisleku o tem, kaj pomeni biti junak in kaj je smisel ustvarjalnega dela, v osveženi podobi in prvi celoviti izdaji s poglobljeno spremno študijo še dodatno navdušuje in znova vabi v svet, ki ga odpirajo te znamenite vrstice: »Bridko je donela trobenta in na sinjem nebu je mirno plaval bel oblak. A šele pozneje. V začetku je bilo vse zelo preprosto in zelo lepo.« Dragoceno in pomembno!André Aciman: Popolni dnevi

Popolni dnevi je lirična pripoved o hrepenenju, poželenju in večni ljubezni izpod peresa enega izmed največjih mojstrov sodobne proze Andréa Acimana. Avtor uspešnice Pokliči me po svojem imenu se je v našo kolektivno zavest vpisal tudi zato, ker je filmska različica med zvezdnike izstrelila takrat še rosno mladega Timothéeja Chalameta. Aciman je po nekajletnem premoru znova napisal vrhunsko ljubezensko pripoved, s katero je v trenutku osvojil bralce širom sveta. Čudovita zgodba o ljubezni, izgubi in obžalovanju.Tenkočutno stkana v Acimanovem prepoznavnem rahlo elegičnem slogu, v slovenskem prevodu Eve Žerjav, je postavljena na slikovito italijansko Amalfijsko obalo, kjer skupina prijateljev iz študentskih let obtiči v razkošnem hotelu. Medtem ko je njihova jahta na popravilu, nehote opazujejo vsakodnevne navade nenavadnega hotelskega gosta – skrivnostnega belobradega tujca, ki vsak večer poseda na terasi in pokadi eno cigareto, včasih dve. Ko elegantnega popotnika povabijo, naj se jim pridruži pri kosilu, se jim niti sanja ne, kakšne čudežne sposobnosti in čudno modrost jim bo predal ter da bo njegova zgodba nekomu izmed njih spremenila življenje. Globoko čustveni in čutni Popolni dnevi, ki pripoved o bolečini nedoživetega ganljivo prepletejo s temo večne ljubezni, so prvi v seriji napovedanih treh kratkih Acimanovih romanov. Ameriški mediji, ki so ga takoj po izidu označili za roman leta, so ga opisali kot »še eno mojstrsko pripoved o hrepenenju in poželenju«.Anja Kovačič: Peter Opeka, ostani z nami

Novinarka, popotnica in pisateljica Anja Kovačič je na Madagaskarju obiskala svetovno znanega misijonarja Petra Opeko in napisala navdihujočo pripoved o človeku z ogromnim srcem in neomajno vero v dobro, ki na tem afriškem otoku že več kot 50 let uresničuje svoje poslanstvo in pomaga najranljivejšim – lačnim, revnim in brezdomnim, ki so izgubili človeško dostojanstvo. Peter Opeka, ostani z nami je knjiga o ljudeh, ki jim je slovensko-argentinski misijonar pomagal na poti k dostojnejšemu življenju. Avtorica v knjigi oriše stanje revščine mesta Akamasoa s 30 tisoč prebivalci, ki leži ob največji deponiji nad madagaskarsko prestolnico Antananarivo. Tam Opeka že več kot 35 let živi in se bori proti nepredstavljivi revščini.

»Za menoj je ena najmočnejših življenjskih izkušenj. Nekaj neverjetnih dni sem živela kot senca tik ob največjem človeku, kar sem jih kdaj spoznala. Peter Opeka je za ljudi, ki jim je postavil streho nad glavo, jim daje hrano, skrbi za njihovo ustrezno izobrazbo in zdravstvo, veliko več kot (samo) misijonar ali duhovnik. Za njih je vse. Je oče, dedek, stric, brat, učitelj, motivator, predsednik, župan, predvsem pa rešitelj. Za nekatere Jezusova podoba na zemlji, za druge Jezus, za mnoge nadčlovek, vsi pa so si enotni, da jim ga je nekdo poslal na Madagaskar, da jim pomaga,« o svoji izkušnji pripoveduje avtorica.

Knjiga se osredotoča na Petrovo humanitarno delo na Madagaskarju, hkrati pa bralcu ponuja intimen vpogled v vsakdan velikega misijonarja – v njegove misli, želje, ideje in prepričanja. Razkrije nam, da je Peter v mladosti z navdušenjem igral nogomet in bil celo na poti k profesionalni karieri, nato pa z vetrom v laseh prepotoval velik del sveta. Spoznamo njegovo družino in vrednote, ki so ga močno zaznamovale, ga oblikovale in mu tlakovale življenjsko poslanstvo služenja drugim.Goran Marković: Doktor D.

Se sprašujete, kako je mogoče, da se je Radovan Karadžić, eden izmed najzloglasnejših vojnih zločincev, leta skrival pred celim svetom – in to kar na očeh vseh? Goran Marković, nagrajen filmski in gledališki režiser, v romanu Doktor D. razkriva neverjetno zgodbo, ki meji na bizarno, groteskno in povsem resnično. Ta napet roman, ki se bere kot najboljši kriminalni triler, vas popelje v svet lažnih identitet, mračnih spletk in neizprosnega bega pred pravico. V slovenščino jo je prevedel Dušan Čater.Karadžić, maskiran kot ljudski zdravilec z dolgo brado in oblečen v hipijevsko opravo, ni bil samo mojster skrivanja – postal je figura, ki jo je lokalno prebivalstvo celo oboževalo. Kako se lahko nekdo, ki ga svet pozna kot morilca, spremeni v guruja, zdravilca in karizmatičnega doktorja Dragića, ki zdravi z alternativnimi in ezoteričnimi metodami? Marković odstira tančico tega absurdnega dvojnega življenja, pri čemer ne prizanese ne družbi, ki je to dopuščala, ne politiki, ki ga je ščitila. Ta knjiga ni zgolj roman – je vpogled v brezno človeške morale, v družbo, ki se zlahka pusti zaslepiti mitom in legendam. Če želite razumeti, kako se resnica skriva za debelo plastjo manipulacij in laži, potem je Doktor D. knjiga, ki je ne smete zamuditi. Šokantna, zabavna in strašljivo realna – to je zgodba, ki jo mora prebrati vsak, ki želi razumeti našo balkansko resničnost.

VIR: Kreativna baza