Slovenski proizvajalci lesenih hiš znajo les kot naravni material vključiti v sodoben arhitekturni kontekst in ponuditi visoko bivanjsko udobje skozi celoten življenjski cikel.
Slovenski proizvajalci lesenih hiš znajo les kot naravni material vključiti v sodoben arhitekturni kontekst in ponuditi visoko bivanjsko udobje skozi celoten življenjski cikel.
Darja Kocbek
Ponudba lesenih hiš v Sloveniji je raznolika in zajema tako tipske kot individualno prilagojene rešitve. Na trgu je precejšnja konkurenca, saj imamo kar nekaj kakovostnih proizvajalcev, ki tekmujejo na področjih inovativnosti, kakovosti ter seveda na področju trajnosti, pojasnjuje Eva Rihter, vodja trajnostnega razvoja v podjetju Rihter.
Glavne prednosti slovenskih proizvajalcev so po njeni oceni predvsem visoka stopnja tehnološke razvitosti, tradicija in izkušnje, ki omogočajo kakovostno izvedbo tudi na mednarodnih trgih. »Pri Rihterju je naša konkurenčna prednost poleg kakovosti in tradicije predvsem celovita ponudba individualnih storitev za reševanje stanovanjskih potreb naših strank,« razlaga Eva Rihter.
V Marlesu pravijo, da je slovenski trg lesenih montažnih hiš raznolik, a konkurenčen. Zase navajajo, da so najstarejši in največji slovenski proizvajalec lesenih montažnih hiš z več kot 30.000 objekti po svetu. Kupcem ponujajo celovite rešitve od idejne zasnove do hiše na ključ, imajo lasten arhitekturni studio in največjo proizvodnjo v Sloveniji, uporabljajo izključno certificiran les iz EU in certificirane gradbene materiale. Visoka stopnja predizdelave, lokalna proizvodnja in inovativnost (Lumniya, FRESH, WoodSpan tehnologija) so po navedbah Marlesa pomembna konkurenčna prednost slovenskih podjetij._rihter.jpg)
Na trgu je prisotnih več uveljavljenih proizvajalcev, ki ponujamo različne sisteme gradnje – od skeletne do masivne lesene gradnje – in s tem zadovoljujemo širok spekter kupcev, pojasnjuje Boštjan Kralj, vodja tržnega komuniciranja v družbi Lumar. Slovenski proizvajalci se po njegovih besedah v primerjavi s konkurenco iz tujine lahko pohvalijo z zelo visoko kakovostjo hiš, pa tudi s prožnostjo pri prilagajanju individualnim željam kupcev. Gre predvsem za detajle, ki jih pogojuje tehnika in jih z znanjem in prožnostjo na estetski način vključijo v arhitekturno zasnovo. »Predvsem pa znamo les kot naravni material vključiti v sodoben arhitekturni kontekst in ponuditi visoko bivanjsko udobje skozi celoten življenjski cikel,« poudarja Boštjan Kralj.
Čeprav je Slovenija ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, kar predstavlja izjemno prednost, po njegovih podatkih dostopnost kakovostnega gradbenega lesa za domače proizvajalce ni samoumevna. Velik del kakovostnega lesa (hlodovina) se izvozi, kar zmanjšuje razpoložljivost domače surovine, hkrati pa se s tem izgublja velik del dodane vrednosti, ki bi jo lahko ustvarili, če bi ta les v Sloveniji predelali in ga nato vgradili v končne produkte z visoko dodano vrednostjo. Soočajo se tudi s posledicami podnebnih sprememb. Vse pogostejši so vetrolomi in napadi podlubnikov, ki vplivajo na kakovost in stabilnost oskrbe z lesom. »Zato bo ključno vzpostaviti učinkovitejši sistem vrednotenja lesa, spodbuditi njegovo lokalno predelavo in zagotoviti strateške količine za ključne slovenske panoge, kot je industrija lesenih montažnih hiš,« opozarja Boštjan Kralj.
Po besedah Eve Rihter je stanje pri zagotavljanju surovin relativno stabilno, saj država razpolaga z zadostnimi količinami kakovostnega lesa. Izboljšujejo se tudi logistični procesi in povečujejo vlaganja v modernizacijo žagarske dejavnosti. »Še vedno obstajajo priložnosti za nadaljnje izboljšave, predvsem v smislu boljše organizacije dobavnih verig in dolgoročnega načrtovanja oskrbe s surovino,« pojasnjuje Eva Rihter.
Ključen je učinkovit nadzor nad izvorom in predelavo lesa
V Marlesu so z dostopnostjo surovin zadovoljni, ključen je po njihovih besedah učinkovit nadzor nad izvorom in predelavo lesa, da se zagotavlja trajnost in kakovost. Lesno-predelovalna veriga v Sloveniji ima po mnenju Marlesa ogromen potencial zaradi izjemne gozdne pokritosti države, vendar pa se njena uspešnost zadržuje predvsem na ravni izvoza surovine in polizdelkov. Manjka ji večja povezovalnost, vlaganja v sodobno predelavo in predvsem dodana vrednost.
»Eden večjih izzivov za proizvajalce lesenih hiš ostaja dejstvo, da v Sloveniji nimamo ene velike žage, ki bi omogočala konkurenčno in centralizirano obdelavo lesa, zato morajo podjetja pogosto za to storitev plačevati na tujem trgu. Kljub temu pa obstaja veliko priložnosti – zlasti v razvoju pametnih, modularnih sistemov, digitalizaciji proizvodnje in povezovanju s krožnim gospodarstvom. Podjetja, ki znajo lesu dodati zgodbo, tehnologijo in trajnost, imajo v tej verigi ključne priložnosti za rast,« razlagajo v Marlesu.
Lesno-predelovalna veriga v Sloveniji je po oceni Eve Rihter načeloma uspešna, se pa sooča tudi z izzivi, kot so denimo pomanjkanje sinergij med deležniki v verigi ter omejene kapacitete. Priložnosti pa ležijo predvsem v boljšem povezovanju z dobavitelji lesa, krepitvi lokalnih oskrbovalnih verig ter v vlaganju v sodobnejše tehnologije ter nove poslovne modele, kar bi povečalo konkurenčnost celotne panoge..jpg)
Priložnosti za izboljšave so v boljši organizaciji dobavnih verig in dolgoročnem načrtovanju oskrbe s surovino.
Prihodnost je v tesnem povezovanju deležnikov v celotni lesni verigi
Pri Lumarju po njegovih besedah verjamejo, da je prihodnost v tesnem povezovanju deležnikov v celotni lesni verigi in v lokalnem okolju. Zato so z inovativnim naravnim lesenim konstrukcijskim sistemom iQwood, ki temelji na masivni leseni konstrukciji brez lepil in kemikalij, ki se proizvaja iz lokalnih slovenskih gozdov, naredili velik korak naprej v smeri zdrave, naravne gradnje in dolgoročne trajnosti. iQwood omogoča, da les ostane točno to, kar je – naraven, poln material z izjemnimi gradbenimi in bivalnimi lastnostmi.
Lumarjev cilj je razvoj proizvoda po načelu »od hloda do hiše«, kar pomeni, da si prizadevajo v gradnjo objektov vključiti les iz slovenskih gozdov, ga predelati v domači lesnopredelovalni verigi in iz njega ustvariti masivne lesene iQwood elemente, ki se lahko vgradijo v kakovostne, tehnološko dovršene in trajnostno grajene hiše. »Na ta način ne samo zmanjšujemo ogljični odtis, temveč tudi krepimo domače gospodarstvo, lokalna delovna mesta in dolgoročno samooskrbo z osnovnim gradbenim materialom,« pojasnjuje Boštjan Kralj.
Trendi razvoja in proizvodnje lesenih hiš se po razlagi Eve Rihter kažejo predvsem v smer digitalizacije, uporabe BIM tehnologije, uvajanja novih inovativnih materialov ter integracije pametnih tehnologij in uvedbe novih poslovnih modelov. Za uspešen razvoj pa je seveda ključnega pomena povezovanje in sodelovanje tako v samem sektorju kot tudi znotraj celotnega gospodarstva.
V skladu s cilji zelenega prehoda imajo proizvajalci lesenih hiš velike priložnosti predvsem v povečevanju energetske učinkovitosti, razvoju krožnega gospodarstva, uporabi trajnostnih materialov ter v smeri novih oziroma posodobljenih poslovnih modelov. »Lesene montažne hiše, kot jih proizvajamo v podjetju Rihter d.o.o., na primer zaradi odličnih izolacijskih lastnosti in manjšega ogljičnega odtisa pomembno prispevajo k znižanju emisij CO₂. V podjetju že mnogo let delujemo v smeri trajnostnega razvoja na vseh področjih našega delovanja – tako v podjetju samem, kot tudi v širši skupnosti,« pravi Eva Rihter.
Trendi na področju lesenih hiš gredo jasno v smer trajnosti, energetske učinkovitosti, modularnosti in digitalizacije. Narašča povpraševanje po pasivnih in skoraj nič-energijskih hišah, ki vključujejo pametne inštalacije, fotovoltaične sisteme in naravne materiale.
Marles se na te trende odziva z nenehnim vlaganjem v inovacije. »Eden zadnjih korakov v tej smeri je lansiranje optimiziranega modularnega sistema FRESH, ki združuje uporabo reciklabilnih materialov, visoko predizdelavo ter prilagodljivost vsakemu kupcu in lokalni regiji,« razlagajo.
Prepričani so, da s tem ne sledijo le trendom, temveč jih ustvarjajo. Gradnja prihodnosti je pametna, hitra in zelena. V Marlesu so prepričani, da to že danes uresničujejo v praksi. Lesene montažne hiše, kot jih razvijajo, so namreč v ospredju zelenega prehoda, saj so v skladu z vsemi cilji zelenega dogovora.
Zeleni prehod ni le nujen odgovor na podnebne spremembe, ampak predstavlja tudi veliko razvojno priložnost za gradbeni sektor.
»Gre za tehnološke rešitve, s katerimi bomo bodočim kupcem v prihodnosti zagotovili hiše z visoko kakovostjo bivanja in nizkimi stroški v življenjskem ciklu, na energetsko učinkovitost stavbe pa bomo vplivali tudi z njihovo arhitekturno zasnovo,« o trendih na področju razvoja in proizvodnje lesenih hiš pove Boštjan Kralj.
Sočasno gre razvoj tudi v smeri modularnosti, višje stopnje prefabrikacije, hitrejše in čistejše gradnje na gradbišču ter zmanjšanja vplivov na okolje. V Lumarju intenzivno razvijajo rešitve, tako arhitekturne kot tehnološke, ki bistveno omejujejo vplive na okolje. Gre za arhitekturne rešitve v smislu razvoja zasnove, ki ponuja stanovalcem visoko bivalno udobje, sočasno pa upošteva spoznanja o podnebnih spremembah, v smislu večje izpostavljenosti objektov ekstremnim nihanjem temperature in drugim vremenskim pojavom.
Zeleni prehod ni le nujen odgovor na podnebne spremembe, ampak predstavlja tudi veliko razvojno priložnost za celoten gradbeni sektor. Proizvajalci lesenih montažnih hiš imajo po razlagi Boštjana Kralja v tem smislu določeno prednost, saj ima les kot osnovni gradbeni material sposobnost shranjevanja ogljikovega dioksida, kar se odraža v rešitvah z nizkim ogljičnim odtisom. Tudi sama proizvodnja elementov je manj energetsko intenzivna, kar zmanjšuje porabo vhodnih virov, sočasno pa prefabrikacija omogoča optimalnejšo rabo vhodnih surovin in bistveno zmanjšuje emisije na gradbišču.
»Seveda pa je potrebno te tehnološke rešitve vključiti v arhitekturno zasnovo, ki se za končne kupce odraža kot sodobna, skoraj nič-energijska hiša, ki ponuja visoko bivalno ugodje in vključuje celovite rešitve za izrabo obnovljivih virov ter drugih rešitev za trajnostno bivanje,« pravi Boštjan Kralj.
VIR: glasgospodarstva.gzs.si