V Sloveniji se je po prvih ocenah v prvem četrtletju letos nadaljevala razmeroma ugodna rast gospodarske aktivnosti, medtem ko se inflacija giblje okoli dveh odstotkov.
V Sloveniji se je po prvih ocenah v prvem četrtletju letos nadaljevala razmeroma ugodna rast gospodarske aktivnosti, medtem ko se inflacija giblje okoli dveh odstotkov. Ob povečanih tveganjih, povezanih predvsem s carinsko politiko ZDA, je nadaljevanje leta precej bolj negotovo. V tokratni publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj zato v ospredje postavljamo gospodarsko povezanost Slovenije z ZDA. Ugotavljamo, da bi se učinki carin na slovensko gospodarstvo odražali predvsem preko gospodarske negotovosti ter posredne izvozne izpostavljenosti na evropskih trgih in v svetovnih vrednostnih verigah.
Najnovejši anketni kazalniki kažejo, da je evrsko območje v prvem četrtletju doseglo šibko rast, ki so jo še naprej poganjale storitve. Kljub rahlemu izboljšanju sestavljenega kazalnika PMI v marcu ostajajo gospodarske razmere zahtevne in negotove, še posebej glede trgovinske politike, kar se odraža tudi v nadaljnjem upadanju razpoloženja. Skupna inflacija evrskega območja je marca znašala 2,2 odstotka, osnovna pa 2,4 odstotka.
Negotovost vpliva tudi na slovensko gospodarstvo, kjer se kažejo precejšnje razlike med dejavnostmi. Ob anketni krepitvi gradbene dejavnosti in razmeroma ugodnih ocenah podjetij o končnem trošenju se je gospodarsko razpoloženje v prvem četrtletju rahlo izboljšalo. Nasprotno pa se slabšajo razmere v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila v prvih dveh mesecih proizvodnja medletno manjša. Umirjanje nakazujejo tudi realni kazalniki potrošnje. Kratkoročni napovedni modeli za prvo četrtletje, ob sicer velikem razponu ocen, za zdaj nakazujejo ugodno četrtletno rast BDP, nadaljevanje leta pa je precej bolj negotovo.
Kljub znakom umirjanja v zasebnem sektorju trg dela ostaja tesen. To se kaže v upadu stopnje registrirane brezposelnosti na 5,1 odstotka in še vedno pozitivnih pričakovanjih glede prihodnjega zaposlovanja. Skupaj z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju se posledično rast povprečne plače ohranja blizu 7 odstotkov.
Rast cen se je marca nekoliko povišala in je dosegla 2,2 odstotka (HICP), po tem, ko je bila februarja 1,9-odstotna. Okrepila se je rast cen hrane, kar je odraz razmer na svetovnih trgih in krepitve cen vzdolž prehrambnih proizvodnih verig, medtem ko energenti ostajajo medletno cenejši. Osnovna inflacija se je pospešila na 2,4 odstotka (februarja 2,2 odstotka), pri čemer se ohranja povišana predvsem pri storitvah, ob še vedno okrepljeni rasti stroškov dela. Rast cen drugega blaga ostaja razmeroma nizka in skladna z dolgoročnim povprečjem.
Primanjkljaj in dolg države, merjena v deležu BDP, sta lani upadla, negotovosti za javne finance pa se ohranjajo povečane. Javnofinančna gibanja ostajajo pod vplivom številnih tveganj: zunanjih, ki izhajajo iz geopolitičnih (večanje obrambnih izdatkov) in trgovinskih sprememb (carine), ter domačih, vezanih na pripravo in izvajanje različnih reform (pokojninska, zdravstvena, dolgotrajna oskrba), višjih obrestnih izdatkov ter nadaljnjo obnovo po poplavah.
Geopolitična in trgovinska negotovost
Negotovosti v evrskem in slovenskem gospodarstvu so zadnje obdobje povezane predvsem z ukrepi gospodarske in carinske politike ZDA. Čeprav je neposredna menjava med gospodarstvoma Slovenije in ZDA razmeroma majhna, ocenjujemo, da bodo posredni učinki uvedbe carin prek evropskih trgov in svetovnih vrednostnih verig lahko vidnejši. Slovenija je namreč majhno in močno odprto gospodarstvo, zato imajo lahko povečane protekcionistične težnje na nas izrazit vpliv. Z zunanjo menjavo ZDA je sicer povezanih približno 15 tisoč delovnih mest v Sloveniji.
Glede na zadnje negotove geopolitične razmere in s tem povezane dodatne izdatke v obrambo smo v Banki Slovenije analizirali tudi značilnosti podjetij v obrambnem grozdu Slovenije. Ugotavljamo, da podjetja, vključena vanj, prihajajo iz različnih dejavnosti, največ iz predelovalnih, ustvarijo pa približno 1 odstotek skupne dodane vrednosti.
Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj, april 2025
VIR: Banka Slovenije
