vabimo vas na predstavitev novosti Cankarjeve založbe, ki bo v sredo, 26. marca, ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
Spoštovani,
vabimo vas na predstavitev novosti Cankarjeve založbe, ki bo v sredo, 26. marca, ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
Predstavili bomo roman Edinka Guadalupe Nettel v prevodu Veronike Rot in nove izide v zbirki Moderni klasiki: Tri besedila Annie Ernaux v prevodu Suzane Koncut in s spremno besedo dr. Mance G. Renko, Biografija naključnega čudesa Tanje Maljarčuk v prevodu Primoža Lubeja in dr. Janje Vollmaier Lubej (slednja je napisala tudi spremno besedo) in Milenij v Beogradu Vladimirja Pištala v prevodu in s spremno besedo dr. Đurđe Strsoglavec.
Urednikoma dr. Andreju Blatniku in Sašu Puljareviću se bosta pridružili prevajalki Veronika Rot in Suzana Koncut.
dinka je intimen roman mehiške avtorice Guadalupe Nettel, v katerem prepleta zgodbe treh žensk – prve, ki lahko izgubi pravkar rojeno hčerko, druge, ki si ni nikoli želela imeti otrok, in še ene, ki je že mati, a je v nekem trenutku breme materinstva zanjo pretežko.
Prijateljici Alina in Laura sta uspešni ženski v srednjih tridesetih letih, ki se nikoli nista navduševali nad materinstvom. Laura se celo odloči za sterilizacijo. Ko se po nekaj letih v tujini vrneta v Mehiko, pa se v Alini prebudi želja po otroku. Sicer zanosi, a zdravniki ji napovejo, da otrok poroda najverjetneje ne bo preživel. Ko kljub slabi diagnozi rodi deklico Inés, se roman razvije v kompleksen preplet ambivalentnih čustev, etičnih zadržkov in družbenih prepričanj. Kaj pravzaprav pomeni biti starš, natančneje mati? Kako se spletajo vezi med starši in otroki? In ne nazadnje, koliko je materinstvo družbeno pogojeno? Roman je bil v angleškem prevodu leta 2023 nominiran za mednarodno nagrado booker.
Tri besedila Annie Ernaux presunejo bralce. Mesto moškega je zgodba avtoričinega očeta, neizobraženega delavca, praktičnega človeka, ki je svojim bližnjim izkazoval le malo nežnosti, saj se je ubadal predvsem s preživetjem družine. Zgodba ženske govori o avtoričini materi, ki se je rodila na obrobju normandijskega mesteca in umrla za alzheimerjem v predmestni pariški bolnišnici, o posebni vezi med materjo in hčerjo, ki je močna, a tudi težka. Sram pa je zgodba o avtoričinem travmatičnem spominu, ko je bila pri dvanajstih letih priča očetovemu poskusu umora matere. Kot so zapisali v obrazložitvi Nobelove nagrade: »Njeno delo je brezkompromisno in napisano v preprostem, čistem jeziku, z velikim pogumom in kirurško ostrino razkriva agonijo izkušnje razreda.«
Bibliografija naključnega čudesa Tanje Maljarčuk govori o deklici Leni, ki odrašča v svetu, polnem nasilja. Toda deklica se neustrašno brani – s humorjem, trmo in pogumom. Pri tem ne skrbi samo zase, temveč skuša pomagati tudi drugim: vzgojiteljici v vrtcu, brezdomnim psom, ki naj bi jih prodali kitajskim restavracijam, metalki diska ... V iskanju »naključnega čudeža« – leteče ženske, ki se vedno pojavi tam, kjer je pomoč najbolj potrebna – se Leni kljub vsem težavam uspe uveljaviti v družbi in svetu. Gre za kruto komedijo, ki se poigrava s svojo junakinjo.
Milenij v Beogradu Vladimirja Pištala je mozaični roman o mestu, v katerem pripovedovalec Milan na praznovanju svojega 18. rojstnega dneva po televiziji spremlja pogreb Josipa Broza Tita, čez devetnajst let pa pred Natovimi bombami beži v klet. Med tema poglavjema beremo zgodbo o času in prostoru, prepleteno z zgodbo o individualnih usodah in o Milanovem odnosu do prijateljev, mesta, aktualnih dogodkov, zgodovine in predvsem do samega sebe kot zgodovinarja. V izvirniku leta 2000 objavljeni roman je brezkompromisen literarni odgovor na konkretno družbeno in politično dogajanje v Srbiji in Beogradu v krvavih devetdesetih letih 20. stoletja; roman o izgubi tal pod nogami in s tem povezanih (osebnih in družbenih) preobrazbah. Zgodba o ogledalu za ogledovanje duše in, kot pravi pripovedovalec, o poskusu ogledovanja samega sebe v mestu in v drugih ljudeh.
