Na mednarodnem strokovnem posvetu o učnih gradivih v organizaciji GZS - Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je bila v središču pozornosti vloga učnih gradiv pri zagotavljanju boljših pogojev za bralno pismenost mladih.

Ljubljana, 20. marec 2025 – Na mednarodnem strokovnem posvetu o učnih gradivih v organizaciji GZS - Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je bila v središču pozornosti vloga učnih gradiv pri zagotavljanju boljših pogojev za bralno pismenost mladih. Domači in tuji strokovnjaki so osvetlili problematiko digitalnih gradiv, razvoja učbenikov, rabe delovnih zvezkov ter vlaganj v šolstvo, posebno pozornost pa so namenili tudi pozitivnim zgledom iz držav, ki na standardiziranih testiranjih znanja dosegajo najvišje rezultate. Udeleženci so se strinjali, da je treba izboljšati kakovost gradiv, okrepiti strokovno usposobljenost učiteljev pri izbiri gradiv ter hkrati spodbuditi sistemske spremembe na področju digitalnega opismenjevanja. Ključ do kakovostnega izobraževanja je odgovorno sodelovanje vseh deležnikov – učiteljev, staršev, založnikov in politike.

Zbrane je nagovorila izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič, ki je poudarila, da »kakovostno izobraževanje ni zgolj pravica posameznika, ampak strateška naložba celotne države«. Dodala je še, da sta »funkcionalna in bralna pismenost tesno povezani z gospodarsko rastjo in sposobnostjo naše družbe, da oblikuje trajnostne, vključujoče razvojne modele. Zato učna gradiva niso le pedagoško vprašanje, ampak strateško orodje za odpornost naše družbe na morebitne krize in izzive ter konkurenčnost Slovenije« in pozvala k sodelovanju vseh deležnikov – šolstva, znanosti, politike in gospodarstva.

Jaka Gerčar, organizator iz GZS - Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, je pojasnil, da je eden izmed ključnih razlogov za organizacijo posveta zaskrbljujoče stanje bralne pismenosti in zatrdil, da »v kolikor hočemo robustno družbo prihodnosti, Slovenijo, ki bo razumela, da so kritično razmišljujoči ljudje njena največja prednost za konkurenčnem mednarodnem gospodarstvu, moramo začeti svoje premisleke tu, v šoli in pri njenih najosnovnejših orodjih«. Orisal je tudi hiter razvoj učnih gradiv od linearnih knjig 19. stoletja do hibridne rabe tiskanih in inovativnih digitalnih sredstev danes ter poudaril, da se moramo ogibati poenostavitvam glede delovnih zvezkov in digitalnih gradiv.
Državna vlaganja v učna gradiva

Pri tem je Gerčar izpostavil , da »države, ki za učna gradiva namenijo več, običajno tudi dosegajo boljše rezultate pri bralni pismenosti.«
Delež učbenikov v skladu glede na leta v uporabi

Gerčar je tudi poudaril, da trenutna državna vlaganja ne zadostujejo, da bi se učbeniki obnavljali v predvidenem roku treh ali štirih let: »Medtem ko je bilo v šolskem letu 2015/2016 zgolj 13 % učbenikov starejših od sedem let, je v letošnjem letu takšnih več kot polovica, zgolj četrtina pa je starih 1-3 leta.«
Vrednost slovenskega trga učnih gradiv

Gerčar je prikazal številke slovenskega trga učbenikov, ki je vreden približno 21,8 milijona evrov, pri čemer je poudaril, da za učna gradiva v OŠ in SŠ le okoli 23 % financira država, preostanek pa starši.
Kakšna učna gradiva?

Izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Damijan Štefanc je v svojem govoru ponudil odgovor na vprašanja, kakšna učna gradiva bi si s strokovnega vidika morali želeti ob novi prenovi učnih načrtov in dejal: »Obsežna in celovita prenova učnih načrtov bi terjala tudi prenovo učnih gradiv.« Dodal je, da »v  Sloveniji še vedno prevladuje model izposoje učbenikov iz učbeniških skladov. Vsaj za osnovnošolsko izobraževanje, ki je po ustavi financirano iz javnih sredstev, bi bilo smiselno uveljaviti model zagotavljanja učbeniških kompletov, ki bi jih učenci prejeli v trajno last.«

Dr. Gregor Torkar s Pedagoške fakultete v Ljubljani je ob tem predstavil raziskavo Za kakovost slovenskih učbenikov (KaUč) in poudaril, da so slovenska učna gradiva načeloma zelo kakovostna. Poudaril je, da so v okviru projekta razvili tudi prvo aplikacijo za oceno težavnosti besedil v slovenskem jeziku, ki je brezplačno dostopna in namenjena učiteljem, urednikom, novinarjem in drugim uporabnikom, ki se pri svojem delu srečujejo z oblikovanjem besedil za različne ciljne skupine.

Mag. Marjeta Doupona je poudarila, da so učbeniki za večino učencev prva strokovna besedila, ki zagotavljajo strukturiran pristop k učenju. Njihova skrbno oblikovana zasnova omogoča sistematično pridobivanje znanja, ponavljanje za dolgotrajno zapomnitev ter spodbujanje kritičnega razmišljanja namesto pasivnega sprejemanja informacij.

Na dogodku sta spregovorila dva gosta iz tujine, in sicer Brian Gilsenan, dolgoletni direktor CJ Fallon, ene izmed največjih irskih izobraževalnih založb, ter Kai Koort, projektna vodja iz estonskega vladnega združenja Education Estonia.
Brian Gilsenan je ponudil uvide v irsko izobraževalno založništvo, pri čemer je izpostavil, da pomembno vlogo v irskem šolskem sistemu igrajo delovni zvezki, ki učiteljem omogočajo boljšo organizacijo pouka, pri tem pa negujejo nove kompetence, motorične spretnosti in zlasti zmožnost opravljanja testiranj.

Kai Koort je naslovila »estonski model«, ki združuje visoko raven digitalizacije v družbi in šolstvu ter najboljše rezultate v bralni, naravoslovni in matematični pismenosti. Kot ključno pri doseganju teh rezultatov je poudarila, da digitalna učna gradiva omogočajo učenje v skladu z njihovimi zmožnostmi, delajo proces učenja bolj interaktiven, zagotavljajo takojšnje povratne informacije in prispevajo k lažji šolski torbi.

Na okrogli mizi so moderator dr. Miha Kovač ter gostje Barbara Kampjut, Lara Romih, dr. Janez Krek in dr. Kristijan Musek Lešnik obravnavali pomen učnih gradiv in vlogo učiteljev pri izbiri ter uporabi učbenikov in delovnih zvezkov. Izpostavili so vprašanje strokovne avtonomije učiteljev in njihove odgovornosti pri presoji kakovosti učnih gradiv. Razprava je poudarila tudi vpliv digitalizacije na učenje in izobraževanje, zlasti v kontekstu bralne in digitalne pismenosti.

Poseben poudarek je bil namenjen vplivu pametnih telefonov na učni proces, kjer so sogovorniki opozorili na zmanjšano sposobnost koncentracije učencev ter širše družbene posledice uporabe digitalnih naprav. Predstavljene so bile različne prakse in možne sistemske rešitve, vključno z omejevanjem uporabe telefonov v šolah in spodbujanjem bralne kulture.

VIR: GZS