V njem je določila ambiciozne cilje do 2030 za zmanjšanje emisij, večjo energetsko neodvisnost ter pospešen prehod na čiste vire energije. Načrt vključuje ukrepe, ki bodo Sloveniji zagotovili trajnostno prihodnost in energetsko varnost.

Avtor: Polona Bahun, FOTO: Freepik

Posodobljeni NEPN postavlja temelje za ambiciozno, trajnostno in varno energetsko prihodnost Slovenije. Je dokaz, da Slovenija odgovorno načrtuje energetsko učinkovitost in prihodnost – ambiciozno zmanjšuje emisije za vsaj 55 odstotkov do leta 2033 in hkrati pospešuje izkoriščanje obnovljivih virov energije (OVE). Posodobljeni NEPN je plod strokovnega in odprtega dialoga z deležniki širokega posvetovanja z javnostmi in deležniki, saj je konzorcij, ki je pripravil NEPN v sodelovanju z pristojnim ministrstvom, od leta 2022 dalje izvedel tri obsežne sklope posvetovanja z javnostjo in številna usklajevanja.

Za posodobljeni NEPN je bila opravljena kompleksna in zahtevna celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), s katero ni samo zagotovljeno, da posodobljeni NEPN nima bistvenih negativnih učinkov na okolje, ampak so dodatno okrepili njegove pozitivne učinke. S tem Slovenija ohranja ravnovesje med razvojem in varovanjem okolja. Izvedba načrtovanih politik in ukrepov NEPN bo prispevala k nižji končni rabi energije, povečanju deleža OVE v bruto končni rabi energije in k doseganju ciljev Slovenije, ki dolgoročno vodijo v podnebno nevtralno družbo.
NEPN načrtuje cilje in ukrepe na vseh področjih in sektorjih rabe energije, od kmetijstva do gozdarstva, energetike, industrije, prometa, raziskav in inovacij.

Posodobljeni NEPN tudi ustrezno podpira izstop iz premoga skozi razvoj drugih domačih nizkoogljičnih virov oskrbe in bolj učinkovito rabo energije. Hkrati potrjuje nadaljnjo uporabo in načrtovanje gradnje nove jedrske elektrarne, s kakovostno in transparentno odločitvijo do leta 2028.

NEPN ohranja ambicioznost pri zmanjševanju rabe fosilnih goriv do leta 2030. Pri ukrepih finančne narave se zavezuje ukinitvi spodbud za fosilna goriva, pri čemer se bo upošteval napredek pri evropski zakonodaji na področju trošarin, da bodo imele države primerljiva izhodišča za ta korak. Pomemben korak naprej pa je preoblikovanje obstoječe CO2 dajatve v namensko, s čimer se bo lahko spodbujalo investicije v bolj trajnostne ukrepe ali blažilo učinke energetske in mobilnostne revščine.

Prav tako vsebuje tudi dober pregled ekonomske ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov. Te so sicer podrobne in relativno zanesljive v obdobju do leta 2030, medtem ko so po letu 2030 te ocene zaradi negotovosti vhodnih predpostavk (na primer stroškov novih tehnologij OVE, hranilnikov in višine investicij v jedrske kapacitete) le preliminarne. 

Za izvedbo vseh ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ambicioznih ciljev, bodo do leta 2030 potrebne tudi povečane investicije. Ocenjene skupne investicije, ki so povezane z izvedbo ukrepov v scenariju z dodatnimi ukrepi za obdobje 2021-2030, znašajo okoli 57 milijard evrov in kažejo, da smo pred novim velikim investicijskim ciklom. Omenjena ocena je narejena za celotno desetletje, ne samo od 2025 naprej, in vsebuje tudi že izvedene investicije, investicije v izvajanju in investicije, ki niso neposredno povezane s podnebnimi ukrepi.

Investicije, ki so povezane izključno z naložbami, ki bistveno vplivajo na doseganje ciljev NEPN, torej energetsko-podnebni del investicij, znašajo okoli 22 milijard evrov. Največ investicij bo potrebno usmeriti v ukrepe, namenjene gospodinjstvom kot je energetska prenova stavb in zamenjava energetskih naprav (5,4 milijarde evrov), omrežja za distribucijo in prenos električne energije (štiri milijarde evrov), razpršeno proizvodnjo električne energije iz OVE (3,8 milijarde evrov) ter industrijo (1,6 milijarde evrov).
Obseg skupnih investicij v javnem sektorju v obdobju 2021–2030 je ocenjen na okoli 6,9 milijarde evrov. Ta znesek vključuje predvsem investicije v železniško infrastrukturo (3,5 milijarde evrov), trajnostno mobilnost in javne stavbe.

Energetsko varna in trajnostna prihodnost Slovenije terja nove investicije, tako v zasebnem sektorju kot tudi prednostno usmerjanje in uporabo razpoložljivih javnih nacionalnih in evropskih sredstev v ta prehod. Potrebni javnofinančni viri za izvedbo politik in ukrepov ambicioznega scenarija z dodatnimi ukrepi NEPN so eden ključnih pogojev za uspešno izvedbo NEPN. Skupni ocenjeni obseg potrebnih spodbud za doseganje ciljev NEPN (brez prometa, dodatnih sredstev za raziskave in inovacije, distribucijsko omrežje in drugega) za obdobje 2024–2030 znaša okoli 5,4 milijarde evrov, kar je slaba milijarda evrov na leto. Slovenija ima - skupaj z načrtovanimi ukrepi, ki jih mora še izvesti (na primer preoblikovanje namenskosti CO2 dajatve ter drugi načrtovani finančni ukrepi) - na voljo dovolj virov, tako nacionalnih kot evropskih, da bo Slovenija lahko pokrije to vrzel. Na voljo so kohezijska sredstva, sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost, Sklada za podnebne spremembe, Sklada za modernizacijo, sredstva Eko sklada, Sklada za pravični prehod, sredstva namenskih prispevkov in druga sredstva.

Minister za okolje, prostor in energijo mag. Bojan Kumer je ob tem poudaril, da je NEPN jasen, tehten in podprt s strokovnimi argumenti. Poudarja vizijo prihodnosti, ki presega dnevno politiko, in se osredotoča na strateške koristi za Slovenijo in ljudi. Zato je pomembno, da ga sprejmemo, saj predstavlja temelj za dolgoročno stabilnost in trajnostno prihodnost Slovenije. S temi ukrepi krepimo našo energetsko neodvisnost, ustvarjamo nova delovna mesta in varujemo okolje za prihodnje generacije.

Slovenija se z NEPN 2024 postavlja ob bok ambicioznim evropskim državam in sledi ciljem EU iz svežnja Pripravljeni na 55 ter pobudi REPowerEU. Načrt usmerja tudi pravičen prehod ter usmerja aktivnosti na področju energetske revščine.

S sprejetjem NEPN tako Slovenija stopa po poti stabilnejše in varnejše energetske neodvisnosti, odpornejše na geopolitične in tržne šoke. Ta strateški dokument vodi k zmanjšanju odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv in h krepitvi domačih OVE. Podpora odgovornemu podnebnemu ukrepanju in zaščiti okolja je ključna za prihodnost naslednjih generacij. Spodbuja vlaganja v zelena delovna mesta, trajnostno infrastrukturo in zmanjšanje emisij, pospešuje razvoj in omogoča preobrazbo v podnebno nevtralno družbo, kar prinaša dolgoročne koristi za vse.
Načrtovanje podnebnih in energetskih politik držav članic EU je periodična naloga. Slovenija bo morala razvoj po letu 2030 (do 2040) začrtati z novim načrtom, ki se bo pripravljal v letih 2027 in 2028. Ključni naslednji korak bo tako izvajanje sprejetega NEPN (2024) kot tudi celovit in vključujoč premislek o naslednjem desetletnem obdobju.

VIR: Naš stik