Leto 2024 si bodo v Krškem zapomnili po stabilnem obratovanju in zaznamovanju 50-letnice od položitve temeljnega kamna. Letošnja proizvodnja naj bi dosegla 5,5 milijarde kilovatnih ur, doslej pa smo iz naše edine nuklearke zagotovili že več kot 220 milijard kilovatnih ur električne energije.
Brane Janjič
Predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško Gorazd Pfeifer in član uprave Saša Medaković sta na današnji predstavitvi poslovanja v letu 2024 izpostavila, da bo Nuklearna elektrarna Krško ob doslednem upoštevanju upravnih omejitev tudi letos dosegla in celo presegla načrtovano proizvodnjo v višini 5,453 milijarde kilovatnih ur, kar znova potrjuje, da gre za enega naših najzanesljivejših proizvodnih objektov. Ob tem v Krškem ves čas sledijo tudi visokim varnostnim standardom, kar potrjujejo tudi redne zunanje presoje. Tako so letos uspešno prestali presoje po standardih ISO 14001 za ravnanje z okoljem in ISO 45001 za varnost in zdravje pri delu, pri čemer so po besedah Gorazda Pfeiferja še posebej ponosni, da so nedavno zabeležili že 500-ti dan brez poškodbe na delu.
Nuklearna elektrarna Krško se sicer že vrsto let uvršča med najbolj varne jedrske objekte na svetu, pri čemer so jeseni v sodelovanju s predstavniki Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost pri skupini evropskih upravnih organov za jedrsko varnost (ENSREG) uspešno končali zagovor drugega strokovnega pregleda na temo požarne varnosti v jedrskih objektih. Visoke ocene pa so znova prejeli tudi s strani Svetovnega združenja operaterjev jedrskih elektrarn WANO, ki je jeseni zaključilo šesti mednarodni tritedenski pregled obratovanja in jedrske varnosti ter primerjalo NEK z najboljšimi industrijskimi praksami, pri čemer se je NEK že tretjič zapored po varnostnih kazalcih uvrstila med najboljše obratujoče jedrske elektrarne.
Redni remont je v naslednjem letu predviden oktobra
Varnosti in tehnološkim posodobitvam v NEK ves čas namenjajo veliko pozornosti in vsako zaustavitev elektrarne izrabijo tudi za nadgradnjo različnih sistemov. Doslej so tako opravili že več kot tisoč tehnoloških posodobitev, s katerimi so povečali varnost in razpoložljivost ter tudi samo moč elektrarne. Ta je bila na začetku obratovanja 664 MW, po zamenjavi uparjalnikov ter obeh nizkotlačnih in visokotlačni turbini pa je sedaj 737 MW. V NEK načrtujejo, da bo jesenski remont, med katerim načrtujejo dodatne izboljšave nekaterih varnostnih in alarmnih sistemov, zamenjavo čistilnih strojev na sistemu varnostne oskrbovalne vode, obnovo starega rotorja generatorja in posodobitve sistema za pripravo vode., trajal manj kot mesec dni in, da bo kljub remontu proizvodnja v prihodnjem letu dosegla letošnjo. Glede začetka prenosa srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v novo odlagališče, ki je v gradnji, pa je Gorazd Pfeifer dejal, da naj bi ta potekal v skladu z načrti. To pomeni, da naj bi s pripravami začeli v letu 2027 in nato odpadke začeli premeščati v letu 2028. Po besedah Saša Medakovića imajo enako časovnico tudi Hrvati, ki naj bi polovični delež radioaktivnih odpadkov iz NEK prenesli v svoje začasno skladišče, pri čemer naj bi postopki zanj bili v fazi presoje vplivov na okolje.
Podaljšanje življenjske dobe NEK je realna možnost
V NEK naj bi ob zavedanju dolgotrajnosti postopkov prihodnje leto opravili tudi študijo izvedljivosti dodatnega podaljšanja obratovalne dobe in uvedli potrebne ukrepe, pri čemer pričakujejo, da jim bodo rezultati študije podali informacijo o tehničnih in finančnih okvirih dodatnega podaljšanja obratovalne dobe ter s tem povezanih tveganjih in bodo kot takšni ustrezna podlaga za odločanje organov upravljanja družbe in Meddržavne komisije.
Izkušnje iz sveta kažejo, da je podaljšanje obratovanja možno, pri čemer je NEK, kot dobro vzdrževana elektrarna s stalnim izboljševanjem jedrske varnosti, zagotovo kandidatka za podaljšanje obratovanja nad 60 let. Se pa v NEK ob tem zavedajo, da bo morebitno dodatno podaljšanje obratovanja, tako kot v primeru podaljšanja obratovalne dobe s 40 na 60 let, predmet kompleksnih upravnih postopkov (URSJV za vsebine, ki se nanašajo na radiološko in jedrsko varnost, ter Ministrstvo za naravne vire in prostor za vsebine, ki se nanašajo na vplive na okolje), ki lahko trajajo deset let ali več. Treba bo namreč pripraviti in izpeljati številne analize in študije, pripraviti program nadgradnje in zamenjati opremo, ki se ji bo iztekla obratovalna doba, ali je elektrarna ne bo mogla več vzdrževati. Nato bo sledil še upravni postopek za pridobitev neodvisnega strokovnega mnenja pooblaščene organizacije za sevalno in jedrsko varnost ter pridobitev novega okoljevarstvenega soglasja s presojo vplivov na okolje in čezmejno presojo.
VIR: Naš stik
