V decembru si podarimo čas za obiskovanje knjigarn in branje dobrih knjig. Od starega leta se bomo lahko poslovili ob dveh novih naslovih zbirke Žametna Beletrina – razburljivi skandinavski kriminalki Srečno novo leto in tenkočutni pripovedi o družinskih in prijateljskih vezeh Živijo, lepotica ter novem kratkoproznem delu pisateljice in pesnice Ane Svetel, ki bo dopolnilo zbirko Beletrina. Veselimo pa se tudi z nagrajenko AirBeletrininega natečaja za kratko zgodbo Lucijo Pijo Kralj.
V decembru si podarimo čas za obiskovanje knjigarn in branje dobrih knjig. Od starega leta se bomo lahko poslovili ob dveh novih naslovih zbirke Žametna Beletrina – razburljivi skandinavski kriminalki Srečno novo leto in tenkočutni pripovedi o družinskih in prijateljskih vezeh Živijo, lepotica ter novem kratkoproznem delu pisateljice in pesnice Ane Svetel, ki bo dopolnilo zbirko Beletrina. Veselimo pa se tudi z nagrajenko AirBeletrininega natečaja za kratko zgodbo Lucijo Pijo Kralj.
Stare prijateljice, ki sicer nimajo več veliko skupnega, ohranjajo tradicijo skupnih praznovanj novega leta. Medtem ko Lollo uživa ob kakšnem kozarcu preveč, se njena 17-letna hči Jennifer z najstniške zabave na drugem koncu mesta izmuzne v mrzlo noč in izgine brez sledi, na plan pa začnejo vreti dolgo zamolčane skrivnosti. Kako dobro v resnici poznamo svoje najbližje? Švedska pisateljica Malin Stehn je avtorica za mladino, Srečno novo leto pa je njen prvenec za odrasle, ki je bil preveden že v 20 jezikov. Odlikujejo ga premišljena struktura, nepričakovani zasuki, zlovešča atmosfera in napet ritem, ki poskrbijo, da se strani obračajo same od sebe.Navdihujoča zgodba o družini in prijateljstvu
V romanu Živijo, lepotica spremljamo nežno zgodbo, ki je hommage klasiki Čas deklištva Louise May Alcott. Spoznamo štiri sestre Padavano, ki so neločljive. A trdna vez med njimi je na preizkušnji, ko se soočijo s tragedijo in temno družinsko preteklostjo. Ann Napolitano je z močnimi in raznolikimi značaji ustvarila večplasten roman, ki tematizira konflikt med posameznikovimi željami in pričakovanji okolice. Vsaka družina ima svoje skrivnosti, vprašanje pa je, ali ima ljubezen dovolj moči, da vse to prikliče na plano in dokončno zaceli. Uspešnico z lestvice New York Timesa o ljubezni, izgubi in duševnem zdravju sta med svoja knjižna priporočila uvrstila tudi Oprah Winfrey in Barack Obama.Raziskovanje človeških izkušenj in družbenih vprašanj
Ana Svetel je priznana pesnica in pisateljica mlajše generacije. Steklene stene so njena druga zbirka kratkih zgodb, v katerih preigrava motive, ki so trdno zasidrani v tukaj in zdaj, a se hkrati zdi, da s slutnjo skrivnosti in enigmatičnosti presegajo predobro znani kolorit Evrope 21. stoletja. Zgodbe raziskujejo sodobne teme identitet, spominov in kompleksnosti medosebnih odnosov, s čimer avtorica nadaljuje svojo tradicijo raziskovanja človeških izkušenj in družbenih vprašanj. Pred nami se razkrijejo življenja mladih znanstvenic, umetnic in prijateljic, ki se spoprijemajo z izzivi sodobnega sveta. Ana Svetel se znova izkaže za pronicljivo opazovalko družbe.Literarni popoldnevi v knjigarni Beletrina MariborMinuli torek je bil v knjigarni Beletrina Maribor posvečen premični dediščini Podravja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric – območja, na katerem deluje Pokrajinski muzej Maribor. Gosta sta bila zgodovinar dr. Aleš Maver in kustos Pokrajinskega muzeja Maribor mag. Oskar Habjanič. Oba sta prispevala svoj košček znanja k novi monografiji Dediščinski horizonti: 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor, pomembnem delu, ki nudi vpogled v življenje tega dela Slovenije od prazgodovine do 20. stoletja. Pogovor je moderiral umetnostni zgodovinar dr. Janez Balažic.
Lucija Pija Kralj ob razglasitvi (foto: Tara Caruso Bizjak)
Prejemnica glavne AirBeletrinine nagrade (foto: Tara Caruso Bizjak)Najboljša kratka zgodba AirBeletrininega natečaja je Dobiva se na Julijinem trgu, ki jo je napisala 23-letna Velenjčanka Lucija Pija Kralj, ki trenutno študira v Ljubljani. Nagrada je bila podeljena v torek, 3. decembra, v baru Pritličje v Ljubljani. Dogodek sta povezovala Anja Grmovšek Drab in Andraž Gombač, izvršna urednica in odgovorni urednik portala AirBeletrina.
»Dobiva se na Julijinem trgu je prvoosebna pripoved kipa muze. Nagovori nas Julija Primic, ki, zamrznjena v času, sameva sredi Prešernovega trga, njeno ime, njena samobitnost in njena ženskost pa so ujete v podobo, ki ji jo je nadel največji slovenski pesnik. Njena resnična narava vse do trenutka, ko se znajdemo v zgodbi, ostaja neizrečena, spregledana, zamrznjena, v resnici neopažena in zreducirana samo na vlogo (ženske) muze, videne skozi pogled moškega. Avtorica kratke zgodbe tej muzi končno omogoči, da pride do besede; njen prej utišani glas končno postane slišan in ji zagotovi pravico do samoodločanja, samobitnosti in predvsem do lastne zgodbe.« – iz utemeljitve strokovne žirije.
Strokovna žirija, ki so jo letos sestavljali pisateljica in profesorica slovenščine dr. Vilma Purič, knjižna urednica na Beletrini Mateja Arnež ter literarni kritik in novinar Gašper Stražišar, je prebrala kar 181 zgodb in med njimi izbrala štiri najboljše. Poleg zmagovalke so to zgodbe Maše Meznarič Majcen iz Ljubljane (Še vedno si ovca, čeprav črne barve), Laure Buzeti iz Bakovcev (Prst, prst, dlan) in Gregorja Babiča iz Kopra (Dolgo življenje nekega platna). Vabljeni k branju vseh štirih najboljših zgodb, vključno z zmagovalno, na portalu AirBeletrina.Beletrina v živo
December ni izjema, kot vsak mesec boste tudi tokrat ponedeljkove večere lahko preživeli v dobri družbi in zanimivih razpravah o knjigah, ustvarjalnem procesu ter življenju pisateljev in pisateljic. Spletne oddaje v obliki videoposnetka in podkasta so na sporedu vsak ponedeljek ob 20. uri.Gost prve oddaje v mesecu je bil zgodovinar dr. Igor Grdina, s katerim se je o monumentalnem delu priznanega britansko-poljskega zgodovinarja Normana Daviesa Izginula kraljestva: Zgodovina polpozabljene Evrope, ki obsega na več kot tisoč strani, pogovarjal novinar Antiša Korljan. Izvedeli smo lahko nekaj o tem, kako zelo drugačna je bila nekdaj Evropa od te, ki jo poznamo danes, in kako malo njene burne in dolge zgodovine, v kateri so cvetele in usihale številne državne tvorbe, res poznamo. Drugi decembrski ponedeljek bo posvečen akademiku Dušanu Moravcu in knjigi Utrinki spomina, ki odstira različne vidike svoje ustvarjalne poti, poroča o sopotnikih s področja literature in gledališča ter pronicljivo komentira umetnost in družbo neke dobe. S Petro Pogorevc, avtorico spremne besede, se bo pogovarjal dramaturg in gledališki kritik Blaž Lukan.
V ponedeljek, 16. decembra, bo v gosteh pisatelj Tone Partljič, ki bo predstavljal svoj najnovejši roman Pesniški dvor. Pisatelj nas znova popelje v kraj svoje mladosti, tokrat v trideseta leta prejšnjega stoletja, k močni vinogradniški družini Gornik in pod drobnogled vzame njihovo usodo, vzpon in povojni propad. V romanu nam približa kmeta in preprostega človeka, hkrati pa prevprašuje pomen politične angažiranosti in išče pesniško resnico sveta. Tudi ponedeljek, 23. december, bo zaznamovan s poetičnostjo, saj bo literarna kritičarka Anja Zidar prek spletnega klica gostila norveškega avtorja Tomasa Espedala, avtorja romana Peš. (Ali umetnost divjega in poetičnega življenja), ki ga je napisal kot potopis in knjigo o človeku, ki zapusti dom in družino, postane vagabund ter se s hojo poskuša osvoboditi žalosti.
Zadnji ponedeljek v letu pa se vračamo k domači literaturi, gostja oddaje bo novinarka in pisateljica Vesna Milek, ki je pred kratkim objavila nov roman Kleopatra: Naj se zgodi, v katerem zadnja ptolemajska kraljica Kleopatra VII. stopa pred nas kot ženska, ki je bila že z rojstvom predestinirana za božanstvo, in ki je ohranila oster um, hladno ambicijo in preračunljivost, a tudi željo po znanju, religiji, politiki in ljubezni.Aleš Šteger in Giulleume Métayer prejemnika francoske nagrade za poezijo Alain Bosquet
Gre za izbor pesmi, ki jih je Šteger pisal minulih deset let in v slovenščini objavil v istoimenski pesniški zbirki, ki je izšla pri Mladinski knjigi, ter v zbirki Svet je vmes založbe Pivec. V obrazložitvi komisija med drugim zapiše: »Štegrova knjiga Nad nebom pod zemljo bralca popelje v poetično meditacijo o sodobnem svetu. Besede poustvarjajo svet ad infinitum in nas vlečejo v vrtoglavo metafizično spraševanje. Njegovi ostri, nezmotljivo jasni verzi črpajo energijo iz svoje kratkosti. Podobe, nabite s skrivnostjo, se prelevijo v prefinjeno liriko izjemne lepote.«Georgi Gospodinov prejel veliko nagrado za književnost Univerze sv. Klimenta Ohridskega v Sofiji
»Nagrada, ki jo prejemam danes, je verjetno za knjige, ki sem jih napisal doslej. Ali kot spodbuda za besede, ki jih moram še napisati. A pomembnejša od tega je tista želja, tisti tihi obup in tisto negotovo upanje, da lahko s svojimi besedami za nekaj časa ustaviš ali vsaj upočasniš razkrajanje sveta. Ustvariti smisel za tistega, ki je izgubil smisel. Da potolažiš vsaj eno osebo. Spregovoriš o tem, kar običajno zamolčimo. In da ti bralec reče: 'To je bila moja zgodba, a sem jo zakopal pregloboko vase.' Ali pa je upanje, da boš na koncu zapisal nekaj dobrih besed,« je v zahvalnem govoru med drugim dejal Gospodinov.
Georgi Gospodinov je mednarodni preboj dosegel z romanesknim prvencem Naravni roman (1999), ki je izšel v 25 jezikih (v slovenščini leta 2005 pri Študentski založbi). Za drugi roman Fizika žalosti (2012), ki je luč sveta ugledal v 20 jezikih (v slovenščini leta 2015 pri Beletrini), je prejel več nacionalnih nagrad, med drugim za najboljši roman leta (2013). Ovenčan je bil z mednarodno književno nagrado Jana Michalskega (2016) in s srednjeevropsko nagrado Angelus Literature Central Europe Prize (2019). Za roman Časovno zaklonišče (2020), ki је bil do zdaj preveden v več kot 30 jezikov (v slovenščini je izšel leta 2022 pri Beletrini), je leta 2012 prejel nagrado za bolgarsko knjigo leta in istega leta tudi italijansko književno nagrado strega. Roman je bil uvrščen na New Yorkerjev seznam najboljših knjig v letu 2022, leta 2023 pa je prejel mednarodno nagrado booker.Maja Kovač prejela nagrado Radojke Vrančič 
Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju s 3. programom Radia Slovenija – programom Ars podeljuje nagrado Radojke Vrančič za vrhunske prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer prevajalcem do vključno 35. leta starosti.
Strokovna komisija v sestavi Nina Gostiša, Marjanca Mihelič, Veronika Simoniti, Katja Zakrajšek in Jernej Županič (predsednik) je v utemeljitvi k nagradi med drugim zapisala, da »Maja Kovač v prevodu uspešno krmari po poeziji, ki je mešanica intimizma in modernizma, ne da bi zapadla bodisi pretiranemu poenostavljanju oziroma »izboljševanju« na eni strani bodisi pretiranemu hermetizmu na drugi. Prevod je lepo berljiv in tekoč, kot se rado reče – razen takrat, ko ni in ne sme biti, saj je izvirnik poln elips, nenavadnih skladenjskih struktur, premešanih besednih redov. Prevajalka vse to uspešno detektira in poustvari v jeziku, ki je naraven ravno toliko, kot je moral biti sodobnikom naraven jezik izvirnika – za vsem tem pa seveda, kot omenjeno, stoji trdo delo spoznavanja in razbiranja tega sočasnega konteksta.«
Prevajalki, s katero redno sodelujemo tudi pri založbi Beletrina, iz srca čestitamo!DPV v finalu Ultimate Competition Best of 2025!
Dnevi poezije in vina, ki že sedemindvajset let zadnji teden avgusta gostijo številne pesnike z vsega sveta ter izbrane domače vinarje, so največji in najbolj prepoznaven mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope. Vsi festivalski dogodki so brezplačni, potekajo v slovenskem in angleškem jeziku ter vsako leto pritegnejo več kot 5.000 obiskovalcev.
Nominacija BEST OF je potrditev, da je festival po mnenju domačinov (slogan Loved by Locals) med najbolj priljubljenimi ponudniki v Sloveniji.
Za svojega favorita lahko do 1. 12. glasujete tukaj.STORCON vizija sodelovanja strokovnjakov s področja literature
V okviru projekta sta potekali dve strokovni srečanji, prvo 26. septembra 2024 v Sodnem stolpu v Mariboru in drugo 23. oktobra 2024 v Lipnici. Na dogodkih je sodelovalo več kot 70 strokovnjakov, vzpostavljena so bila nova poznanstva in partnerstva, ki so že postavila temelje za nadaljnje skupne projekte.
VIR: Beletrina
