Kitajski Geely se tudi pri nas vse bolj uveljavlja in že znanemu (in všečnemu) Atlasu se je to pomlad pridružil še Coolray. V hladnih oktobrskih dneh, po tem, ko sem skozi poletje srečevala posamezne primerke na cesti, je priromal tudi do mene.
03.12.2024
Kitajski Geely se tudi pri nas vse bolj uveljavlja in že znanemu (in všečnemu) Atlasu se je to pomlad pridružil še Coolray. V hladnih oktobrskih dneh, po tem, ko sem skozi poletje srečevala posamezne primerke na cesti, je priromal tudi do mene.
Na pogled je silno privlačen avto. Njegova značilna barva je prelivajoč odtenek sivke, ki se spreminja glede na svetlobo, toda moj 4,38 metra dolg, 1,81 metra širok in 1,61 metra visok prijateljček je bil v kovinski svetlomodri barvi, ki so jo pri Geelyju sicer poimenovali petrolejsko modra, čeprav je bistveno svetlejša in bolj intenzivno modra, kot bi po imenu sodeč človek pričakoval. Vpadljiv videz dopolnjujejo poudarki v rdeči barvi, ki mu skupaj z zadnjim spojlerjem in difuzorjem ter štirimi izpušnimi cevmi dajejo športni značaj. Motiv rdečih detajlov se nadaljuje tudi v sicer črni notranjosti.
Potniška kabina je močno digitalizirana, več kot polovico celotne armaturne plošče zavzema črno sijajno ohišje, ki povezuje informacijsko zabavni zaslon ter instrumentno ploščo za volanom. Slednjo odlikuje prikupna grafika z ozadjem, ki diskretno prikazuje nebo z baloni in pticami ali pa zvezdno noč z utrinki, odvisno od izbrane dnevne ali nočne teme. To lahko izberemo po želji, lahko pa se odločimo, da bo nočna tema prikazana le med določenima urama. Meni infotainmenta je nekoliko manj intuitiven, kot bi si želeli, verjetno pa se s časoma privadimo tudi vsem posebnostim. Med njimi je sicer odsotnost sistema DAB in nezmožnost povezovanja z Android Autom. Če smo nanj zelo navezani, nas utegne to motiti. Mene osebno ni. Povezava s telefonom s pomočjo bluetootha je delovala brezhibno, brez težav sem lahko tudi uporabljala Spotify. Rahlo moteče je sicer, da je gumb za uravnavanje glasnosti samo na volanskem obroču. Na prednjem delu sredinske konzole je nepogrešljiva polnilna plošča za brezžično polnjenje telefona, ki zagotavlja, da tudi ob intenzivnem pretakanju glasbe ne bomo ostali brez energije. Poleg grafike je pohvalna tudi slika kamere za vzvratno vožnjo, čeprav moram pograjati njeno odzivnost. Takoj po zagonu in premiku ročice menjalnika v vzvratno se slika kamere ni prikazala, potrebno je bilo počakati, da se na zaslonu odvrti uvodna animacija in šele potem izbrati smer vožnje.
Coolray se lahko pobaha s presenetljivim potovalnim udobjem, zadovoljni bodo tudi potniki zadaj. Prtljažnik morda res ni med največjimi, a vseeno premore 330 litrov prostornine.
Pod pokrovom je 1,5-litrski turbobencinski štirivaljnik z močjo 128 kW in navorom 290 Nm. Njegova najvišja hitrost naj bi po tovarniških podatkih znašala 200 km/h, a v praksi se je začel Coolray mučiti že veliko prej. Čeprav je občutek za volanom dober in se avto na cesti lepo obnaša, pa njegove vozne lastnosti niso ravno v skladu s športnim videzom. Samodejni sedemstopenjski menjalnik sicer omogoča bolj lagodno vožnjo brez pretikanja in stiskanja pedala sklopke, a so prestavna razmerja nenavadna in nasploh se na trenutke obnaša čudno: v nekaterih primerih je ob pospeševanju nekako omahoval, zdelo se je, da izgublja sapo, nato pa naenkrat poskočil in pohitel, kot bi želel nadoknaditi zamujeno. Področje, kjer ima Geely še precej prostora za napredek, je tudi poraba. Ta je znašala med 8,5 in 9 litri, kar je v primerjavi s konkurenco relativno visoko, čeprav še vedno ni najslabše možno.
Lastnost, pri kateri se ponavadi namrščimo, je tu presenetljivo pohvalna. Seveda govorim o ceni, ki znaša okoli 28.000 evrov. Ni malo, a če pomislimo, da moramo že za mestne malčke odšteti skoraj toliko, je vsaj veliko avta za ne preveč denarja.
Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite TUKAJ!
VIR Geely Slovenija
