Sveže knjige iz zbirke Beletrina nas bodo tokrat popeljale v skrivnostno preteklost. Komaj čakamo, da v roke vzamemo delo Vzpon izpod peresa večkrat nagrajenega flamskega avtorja Stefana Hertmansa, veselimo pa se tudi edinstvenega dela Dušana Moravca z naslovom Utrinki spomina, ki nam ponujajo vpogled v njegovo zasebno življenje in delo.
Sveže knjige iz zbirke Beletrina nas bodo tokrat popeljale v skrivnostno preteklost. Komaj čakamo, da v roke vzamemo delo Vzpon izpod peresa večkrat nagrajenega flamskega avtorja Stefana Hertmansa, veselimo pa se tudi edinstvenega dela Dušana Moravca z naslovom Utrinki spomina, ki nam ponujajo vpogled v njegovo zasebno življenje in delo. Zbirka Posebne izdaje tudi tokrat ne bo razočarala, in sicer nas bo v dolgo pozabljene dežele z Izginulimi kraljestvi popeljal Norman Davies, s Špelo Kuhar in Robertom Potokarjem pa se bomo po prestolnici sprehodili z Ljubljana osebno v slovenskem izvirniku in angleškem prevodu. Žametna Beletrina nam tokrat ponuja težko pričakovan roman Vesne Milek Kleopatra: Naj se zgodi.Stefan Hertmans: Vzpon
Eden izmed najvidnejših in najbolj profiliranih flamskih avtorjev, bookerjev nominiranec Stefan Hertmans (1951), je s svojimi zgodovinskimi deli pri nas že zelo dobro poznan, med drugim po Vojni in terpentinu (Beletrina, 2015) in Tujki (Beletrina, 2019). Vsakič znova nas prevzame z eruditskimi, doživetimi opisi zgodovinskih dogodkov in oseb, dodelanimi psihološkimi profili in spretnim krmarjenjem med fikcijo in resničnostjo. Njegov novi roman Vzpon, ki je v originalu izšel leta 2020, je povezan z njegovo osebno zgodbo.Leta 1979 je, nevede za njeno preteklost in precej zaletavo, kupil hišo v Gentu, v kateri je nekoč prebival esesovec Willem Verhulst. Ob odkritju tega podatka se skoraj nostalgično spominja, kako je na hišo prvič naletel: »Sprehajal sem se po majhnem prašnem parku, obdanem z vrsto starih hiš; skozi letve ograje na zadnji strani si lahko kradoma pogledal na vrtove.« Čeprav so namigovanja na zgodovino hiše obstajala že prej, se Hertmans šele po branju knjige, ki jo o očetu »na napačni strani« napiše Willemov sin, zares zave, kako to, da v hiši stoji velik doprsni kip Hitlerja.
A za protagonista si Hertmans ne izbere esesovca, temveč kar hišo samo. Prevajalka knjige Mateja Seliškar Kenda ob tem dodaja: »Vzpon Stefana Hertmansa je tretje v slovenščino prevedeno avtorjevo delo, ki pretkano prepleta različne žanre, pristope in sloge. Roman, ki temelji na obsežnem dokumentarnem gradivu, se pne čez več desetletij in povezuje usode stanovalcev nenavadne hiše v Gentu, ki je v resnici osrednja protagonistka zgodbe. Pripovedovalec – avtor sam, ki je nekoč v tej hiši tudi živel –. med vzpenjanjem po njenih stopniščih kot pronicljivi detektiv prisluhne govoricam, namigom in zamolčanim skrivnostim ter jih kot koščke brušenega stekla, v katerih še danes odsevajo pretekli tragični dogodki, niza v osupljivo pripoved evropske zgodovine 20. stoletja.« Hertmans tako ustvari izviren portret hiše, ki jo pred našimi očmi gradi skozi zgodbe, ki pridejo na plano med raziskovanjem – pogovarja se z Verhulstovimi bližnjimi, pregleduje arhive, prebira pisma in odkriva zbledele fotografije, nekaj jih v knjigo tudi vključi. To delo, ki presega fikcijo, nas vabi na prav poseben sprehod, v sredico najtemnejših človekovih skrivnosti, fascinacij in temačnih zablod. Presunljivo!Dušan Moravec: Utrinki spomina
Dušan Moravec (1920–2015) je bil literarni zgodovinar, pisatelj in dramaturg, v knjigi Utrinki spomina, ki jo je pisal med decembrom 2000 in septembrom 2002, pa nam ponudi edinstven pogled v svoje življenje in delo. Knjiga je razdeljena na poglavja, ki obeležujejo njegove najpomembnejše življenjske postaje, med drugim rojstno Wolfovo 8, ki se je spominja še iz časov, ko so po njej vozile konjske vprege in so mestni uslužbenci ob njej vsak večer prižigali plinske svetilke.Gledališče je vzljubil med obema vojnama, ko je bil redni gost dijaškega stojišča v ljubljanski Drami. Kmalu po okupaciji je študij prekinil in odšel v partizane, po vojni pa je diplomiral iz slovenske, jugoslovanske in primerjalne književnosti. Zatem je postal soustanovitelj in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega, direktor Slovenskega gledališkega muzeja, častni član Slavističnega društva Slovenije, član razreda za filološke in literarne vede SAZU, uredniški sodelavec zbirke Zbrana dela slovenskih pisateljev in še kaj, za svoje delovanje je prejel tudi številne nagrade. Gre skratka za pomembno gledališko in kulturno osebnost, ki pa se nam skozi zapisano predstavlja zelo osebno, tudi hudomušno in zaupno ter nas spusti v zakulisje.
Knjigo sta uredili Špelca Mrvar in Petra Pogorevc (slednja je napisala tudi spremno besedo), ki ob tem dodajata: »V Utrinkih spomina Moravec odstira različne vidike svoje ustvarjalne poti, poroča o številnih sopotnikih s področja literature in gledališča ter sočasno komentira umetnost in družbo. Dejstvo, da si je v svojem najbolj osebnem pisanju, ki je nastajalo med decembrom 2000 in septembrom 2002, dovolil več svobode, z njo vred pa tudi neposrednejši slog in drugačno perspektivo kot v predhodnih znanstvenih delih, daje knjigi poseben šarm. Če bi njeno vsebino primerjali z gledališko predstavo, bi dobili vtis, da dogajanje pod reflektorji in njegove akterje namesto iz dvorane spremljamo iz zaodrja. Kajti pomembne figure, ki so obeležile slovensko kulturo 20. stoletja, nam prikaže v skritih predahih med velikimi prizori, s katerimi so se zapisale v zgodovino.« Utrinki spomina tako niso le padla nebesna telesa kratkega daha, temveč dragocenosti, ki jih lovimo v dlani, da bi še bolje spoznali umetnost in družbo nekega časa.Vesna Milek: Kleopatra: Naj se zgodiZbirka Žametna Beletrina
Zbirka Žametna Beletrina nas ta mesec razveseljuje s težko pričakovanim romanom pisateljice, novinarke in publicistke Vesne Milek Kleopatra: Naj se zgodi, ki se je slovenski javnosti kot pisateljica že predstavila s knjižnimi uspešnicami, med katerimi so Kalipso, Če, Brez filtra, Razpoložena za Pariz in drugimi. Njen biografski roman Cavazza, prvoosebna pripoved o legendarnem Borisu Cavazzi, se je samo v prvih treh dneh po izidu povzpel na vrh prodajnih lestvic in do danes doživel številne ponatise. Njena zbirka kolumn Ogledala je bila leta 2021 nominirana za Rožančevo nagrado. Njen novi, fascinantni roman, predstavlja zadnjo ptolemajsko kraljico, v njem pa – na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov in v času, ko je rimski imperij širil svojo prevlado na Vzhod – odkrivamo pravo podobo te neobičajne vladarice. Delo je izpisano v prvi osebi in gostem, skoraj hipnotičnem jeziku.
Čeprav jo Zahod pogosto predstavlja le kot krvoločno vladarico in prešuštnico, je bila Kleopatra VII. veliko več kot to; bila je sposobna in genialna vladarica, ki je po očetovi smrti v deželi vnovič vzpostavila osiromašeno gospodarstvo, gradila namakalne sisteme, jezove, spomenike in najveličastnejše stavbe. Gojila je številna zanimanja, obvladala retoriko, znanost, umetnost, klasične avtorje in vsaj sedem jezikov, po zaslugi dveh najpomembnejših moških tistega časa – najprej Cezarja, potem Marka Antonija – pa je imela eno od ključnih vlog na Sredozemlju in Egiptu zagotovila neodvisnost.
Roman se osredotoča predvsem na njeno notranje doživljanje in zapleten odnos s Cezarjem in Markom Antonijem, pred bralca pa Kleopatra stopa kot ženska, ki je bila že z rojstvom predestinirana za božanstvo, in ki je ohranila oster um, hladno ambicijo in preračunljivost, a tudi željo po znanju, religiji, politiki in ljubezni.Norman Davies: Izginula kraljestvaZbirka Posebne izdaje
Britanski in poljski zgodovinar Norman Davies, avtor številnih knjig o zgodovini Evrope, Poljske, Združenega kraljestva in drugih, manj znanih dežel, v imenitni knjigi Izginula kraljestva. Zgodovina polpozabljene Evrope, ki je ta mesec prav tako izšla kot posebna izdaja, oživlja dolgo pozabljene dežele. Med njimi so Aragonija, ki je nekoč obvladovala Sredozemlje, velika kneževina Litva, nekoč največja država v Evropi, staro britsko kraljestvo Alt Clud iz časov, ko še nista obstajali ne Anglija ne Škotska.Zapletena usoda nekdanjih kraljestev Zahodnih Gotov in Burgundov, pa tudi kratkožive državice, kot so Podkarpatska Rusinija ali Napoleonova Etrurija, ki nikoli niso imele priložnosti, da zares zaživijo. V naših predstavah o Evropi danes prevladujejo predvsem države, kot so Španija, Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija, pri čemer se ne zavedamo, da so vse te skupnosti razmeroma nova iznajdba. Norman Davies z delom spodkopava naš ustaljeni pogled na preteklost in nas poziva, naj vnovič razmislimo o spodbudah za vzpon in propad narodov. V slovenščino je bila doslej prevedena njegova obsežna knjiga Zgodovina Evrope (2013).Špela Kuhar, Robert Potokar: Ljubljana osebno
Ljubljana osebno je mlajša sestra njunega vodnika Slovenija osebno, ki je izšel lani. »Ko sva pripravljala vodnik Slovenija osebno, sva se znašla pred zagato, kako predstaviti Ljubljano, ki ima neverjetno veliko zanimivosti, bila pa sva omejena z obsegom vodnika. Skupaj z založbo Beletrina smo se zato odločili, da za Ljubljano pripravimo poseben vodnik, v Slovenija osebno pa izpostavimo le ožji izbor. Tako je nastala Ljubljana osebno, ki na vas že čaka na Beletrininih knjižnih policah,« pravita. Odkrijte Ljubljano skozi njune oči!Dodatne informacije
Hana Souček Martinc, Kreativna baza
hana.soucekmartinc@kreativnabaza.si
+386 40 794 779
