V dvorani Državnega sveta RS se je na pobudo županov in državnih svetnikov Petra Dermola in Matjaža Švagana, ki v Državnem svetu RS zastopata interese občin Savinjsko-šaleške in Zasavske regije, odvil posvet namenjen jasni opredelitvi pravičnega prehoda premogovnih regij s poudarkom na socialni odgovornosti, preusmeritvi lokalnih gospodarstev in dolgoročni podpori, ki bo regijam omogočila čim manj boleč prehod ter nadaljnjo rast in razvoj v smeri trajnostne prihodnosti.
Ljubljana, 25. november 2024 – V dvorani Državnega sveta RS se je na pobudo županov in državnih svetnikov Petra Dermola in Matjaža Švagana, ki v Državnem svetu RS zastopata interese občin Savinjsko-šaleške in Zasavske regije, odvil posvet namenjen jasni opredelitvi pravičnega prehoda premogovnih regij s poudarkom na socialni odgovornosti, preusmeritvi lokalnih gospodarstev in dolgoročni podpori, ki bo regijam omogočila čim manj boleč prehod ter nadaljnjo rast in razvoj v smeri trajnostne prihodnosti.
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru spregovoril o pomembnosti pravičnega prehoda, odgovornosti države in ustreznem zakonodajnem okviru, financiranju prehoda, vlogi lokalnih skupnosti ter o nujnosti dialoga in sodelovanja vseh deležnikov. Poudaril je, da se moramo osredotočiti na ustvarjanje novih priložnosti za regije in ljudi, kar zajema razvoj novih panog, vlaganje v obnovljive vire energije, izobraževanje in usposabljanje ter ohranjanje dostojnega življenja za vse prebivalce teh regij. »Na prvem mestu nosi odgovornost za pravičen pravični prehod država. Pripraviti je treba zakonodajo, ki bo vključevala jasen časovni okvir do leta 2033, ko naj bi Slovenija popolnoma opustila proizvodnjo elektrike iz premoga. Zakonodaja mora jasno opredeliti korake, financiranje in odgovornosti. Na drugi strani mora država, ki se z odločitvijo o izstopu iz premoga, zavestno odpoveduje tretjini električne energije v Sloveniji, poskrbeti za dolgoročno zanesljivo in stabilno dobavo energije, ki mora biti cenovno dostopna tako gospodinjstvom kot gospodarstvu,« je poudaril.
Državni svetnik Peter Dermol je uvodoma dejal, da so vse prevečkrat na državni ravni sprejete odločitve, ki so v nasprotju z načeli in pričakovanji lokalne skupnosti. V 150 letih premogovništva je SAŠA regija utrpela mnoge posledice, med katerimi je Dermol naštel porušene vasi, degradiranih več kot 820 hektarjev kmetijskih površin ter prisilno preselitev več kot 400 družin. Kljub proizvodnji 1/3 električne energije v državi in visokim stroškom (TEŠ je od leta 2000 do danes v državni proračun vplačal 55 mio evrov za poroštvo za EIB, 150 mio evrov za DDV, 2,5 mio evrov okoljskih taks in 100 mio evrov letno za CO2 kupone) je Velenje edino premogovno tranzicijsko mesto v Evropi vključeno v misijo 100 podnebnih nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Dermol je opozoril na posledice izstopa iz premoga za SAŠA regijo (ogrožena je socialna varnost prebivalstva, obeta se izguba cca. 5000 delovnih mest, izguba vira ogrevanja in odmiranje mesta) in dodal, da v regiji podpirajo »ambiciozne cilje EU glede trajnostnega razvoja, vendar ne na račun naših ljudi«. Vrednost prestrukturiranja regije je ocenjena na cca 1,5 milijard evrov. »Ključna zakona za pravičen prehod sta Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o gospodarskem prestrukturiranju regije,« je sklenil Dermol.
Podpredsednik Državnega sveta RS Matjaž Švagan se je uvodoma zahvalil rudarjem, da so pred poslopjem parlamenta na miren način opozorili na svoje zahteve. Predstavil je zgodovino pravičnega prehoda Zasavja ter opozoril na napake, ki so se v postopku dogajale, in so odličen učni primer, česar naj se ne ponavlja. Dejal je, da ekonomsko-socialni del prestrukturiranja ni bil izpeljan v skladu s pričakovanji lokalne skupnosti in opozoril, da morajo biti lokalne skupnosti aktivno vključene v vse aktivnosti povezane z zapiranjem in prestrukturiranjem regije. V Skladu za pravičen prehod je prestrukturiranju Zasavja na voljo 75 milijonov evrov sredstev, od tega je bilo razpisanih že 83 % sredstev, projektom je bilo dodeljenih več kot 50 % sredstev. Med strateškimi projekti, ki so primer dobre prakse, je Švagan omenil Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje brezogljičnih tehnologij – Center DUBT (Kemijski Inštitut), Obrtno-industrijsko cono Lakonca (Občina Trbovlje), Ekonomsko-poslovno cono II Kisovec (Občina Zagorje ob Savi), Podjetniški inkubator Kompreshaus in Obrtno cono Rudnik (Občina Hrastnik).
Prof. dr. Žan Jan Oplotnik iz Ekonomske poslovne fakultete Univerze v Mariboru je v predstavitvi študije o socialnih in ekonomskih vidikih prestrukturiranja Savinjsko-Šaleške regije ob predčasnem zaprtju TEŠ 6 in Premogovnika Velenje poudaril, da bo imel izhod iz premogovništva znatne negativne socialne in ekonomske posledice za regijo SAŠA, preko reprodukcijske verige in multiplikativnih učinkov pa tudi za celotno slovensko gospodarstvo. »Pričakuje se izguba več tisoč delovnih mest ter izpad ekonomske aktivnosti v podjetjih, ki so neposredno ali posredno vezana na to dejavnost. Da bi zagotovili "pravičen prehod" moramo ustvariti pogoje za prestrukturiranje regije, ki bodo omogočili neto pozitiven učinek tega procesa in regijo ter širše okolje ponovno revitalizirali,« je pojasnil.
Na pričakovane negativne ekonomske, energetske in socialne posledice je opozoril tudi direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj, ki je pravični prehod ocenil kot eno največjih transformacij regije in veliko priložnost, ki pa s seboj nosi tudi številne pasti. Premogovniški regiji SAŠA in Zasavje sta pomembno prispevali k slovenskemu BDP in energetiki, v obeh regijah je veliko delovnih mest neposredno in posredno vezanih na premogovništvo (Premogovnik Velenje je tretji največji zaposlovalec v SAŠA regiji, na prvem mestu je Gorenje), velika je tudi povezanost z malimi in srednjimi podjetji v regiji. Dobro planirana preobrazba lahko po njegovem mnenju prinese nova delovna mesta, projekte za pravičen prehod, pozitivne ekonomske učinke in preobrazbo regije, ki bo pozitivno vplivala tudi na privabljanje investitorjev in razvoj novih in obstoječih podjetij.
Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje, je izpostavil, da pravični prehod potrebuje čas. Opozoril je, da je za vsakega od zaposlenih treba izdelati karierni načrt in posebno pozornost nameniti ukrepom za reševanje socialnega statusa invalidov in delovnih invalidov ter poskrbeti za delovna mesta, ki bodo omogočila enak ali vsaj primerljiv standard. »Že od vsega začetka priprave Nacionalne strategije za predčasni izstop iz premoga z načeli pravičnega prehoda opozarjamo, da bo pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu izredno draga za prebivalstvo in industrijo v RS,« je dejal.
Tudi evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je v video nagovoru izpostavila pomen aktivnega sodelovanja vseh deležnikov, tako nacionalne, regionalne in lokalne ravni kot javne in zasebne sfere, v vsaki fazi procesa pravičnega prehoda: od načrtovanja do razvoja politik in od izvajanja do spremljanja. Projekta Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij v Zasavju in Razogljičenje daljinskega ogrevanja v SAŠA regiji je označila za vzorčne primere prehoda in dodala, da so slovenski Centri za pravičen prehod, ki usklajujejo lokalne in regionalne aktivnosti z vključevanjem vseh deležnikov, primer dobre prakse za druge regije in države.
Sledila je predstavitev aktivnosti države za pravični prehod. Minister dr. Aleksander Jevšek je pojasnil, da Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pripravlja zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije. »Z zakonom naslavljamo štiri področja in sicer: gospodarsko prestrukturiranje; energetsko prestrukturiranje; socialno kohezivnost in vključenost ter okoljsko prestrukturiranje v smeri trajnosti. Za vsako področje definiramo ukrepe, katerim bodo sledili projekti.« Po besedah ministra bo zakon medresorsko usklajen do konca leta. »Neodvisno od priprave interventnega zakona, zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije, je potrebno izpostaviti, da prestrukturiranje regije SAŠA in Zasavja že poteka,« je dejal in spomnil, da imata regiji na voljo dobrih 250 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev iz Sklada za pravični prehod, pri čemer se zaveda, da kohezijska sredstva niso edina in da jih ne bo dovolj. Razpisi v okviru Sklada za pravični prehod so že v teku. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je že izdalo za 143 milijonov evrov odločitev o podpori, objavili so tri javne razpise. Velik interes je bil tudi za razpis, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, predvsem s strani malih in srednje velikih podjetij za produktivne naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest v obeh premogovnih regijah. »V Sloveniji imamo za sabo že eno ne najboljšo izkušnjo o zapiranju rudnika v Zasavju. Danes zato vemo, na kaj moramo biti pozorni, da ohranimo razvoj in delovna mesta. Iz te izkušnje smo se naučili, da pravičen prehod ni odvisen zgolj od količine denarja, ampak predvsem od podpore pravim ukrepom. To so ukrepi, ki bodo temelj novega razvoja in ki imajo podporo lokalnega prebivalstva,« je sklenil Jevšek.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je poudaril, da je za pravičen prehod nujno ravnovesje med socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi cilji. Ministrstvo želi prehod podpirati kot proces za socialno in gospodarsko prenovo regij, ki bo presegala zgolj ukinjanje premogovništva. Spomnil je na septembrsko obvestilo Holdinga Slovenskih elektrarn, da analize bodočega poslovanja termodivizije skupine HSE, ki jo sestavljata Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, izkazujejo nerentabilnost obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno ter da posledično od 1. januarja 2025 HSE ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje Teša in Premogovnika Velenje. Takrat so na ministrstvu sprejeli odločitev, da z državno intervencijo oziroma z zakonom o prehodnem financiranju rešijo trenutno situacijo. Zakon je v medresorskem usklajevanju, čas trajanja zakona naj bi bil dve leti. V tem prehodnem času bo mogoče sprejeti Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o gospodarskem prestrukturiranju regije. Glede nadomeščanja proizvodnje električne energije je poudaril, da umeščanje novih virov zahteva svoj čas, saj je prostorsko umeščanje in sprejemanje ustreznih prostorskih načrtov zamudno.
Državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor RS mag. Miran Gajšek je poudaril, da bodo na ministrstvu storili vse, kar bo potrebno, da bodo projekte, povezane s pravičnim prehodom, umestili v prostor na način, da bodo projekti tudi poplavno varni ter da bodo pridobili vsa dovoljenja, potrebna za gradnjo.
Dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost, se je osredotočil na problematiko stanovanj. Kot zgleda dobre prakse je izpostavil podjetje Rudar Senovo, ki ga je odkupila Občina Krško, s čimer se je ohranil stanovanjski fond. Ta se je naknadno okrepil s prenosom občinskih stanovanj. Druga pozitivna zgodba je podjetje Spekter, ki ga je odkupil Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Ključno za ohranjanje lokalne sposobnosti razvoja je javno lastništvo nad prostorom, je poudaril.
Na posvetu so sodelovali tudi vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Lidija Šubelj, predstavnik Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Franc Rosec, predstavnik Poslanske skupine Socialnih demokratov Soniboj Knežak in predstavnik Poslanske skupine Svoboda Tomaž Lah.
Na posvetu, ki sta ga so-vodila državni svetnik Peter Dermol in podpredsednik DS RS Matjaž Švagan, so sodelujoči poudarili:
· da se mora upoštevati Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda;
· da je korake pravičnega prehoda nujno načrtovati in izvajati ter nadzirati z aktivnim sodelovanjem vseh deležnikov;
· da morajo biti ukrepi oblikovani v sodelovanju z regijo in morajo imeti podporo lokalnega prebivalstva;
· da pravičen prehod zahteva jasno zakonodajno opredelitev, ki mora vključevati tudi vire financiranja, pri čemer bo poleg 258 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, torej evropskih sredstev, morala svoje primakniti tudi država, saj stroški pravičnega prehoda ne smejo bremeniti lokalnih skupnosti;
· da naj se tudi v prihodnji finančni perspektivi zagotovijo sredstva znotraj mehanizma za pravični prehod;
· da se ustanovi poseben sklad za financiranje pravičnega prehoda;
· da se morajo zemljišča in stanovanja, ki so v lasti termoenergetskih podjetij, prenesti v upravljanje lokalnim skupnostim;
· da mora država do leta 2033 poskrbeti za ustrezno nadomeščanje ene tretjine električne energije, ki jo pridobivamo iz premoga;
· da se je treba osredotočiti na ustvarjanje novih priložnosti za regije in ljudi, kar zajema spodbude za razvoj novih tehnologij in gospodarskih dejavnosti, krepitev infrastrukture (prometne, digitalne in energetske), vlaganje v obnovljive vire energije, krepitev programov za prekvalifikacijo delavcev, administrativno in birokratsko podporo ter druge ukrepe s ciljem ohranjanja dostojnega življenja za vse prebivalce teh regij;
· da morebitni interventni zakon ne sme posegati v načela pravičnega prehoda.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala Komisija Državnega sveta RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj nato pa še plenum Državnega sveta RS.
Posnetek posveta je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=ElCaVWz5CgU.
Foto: Benjamin Beci/DS
VIR: DS
