Letos se Svetovni teden ozaveščanja o antibiotikih (WAAW - World AMR Awareness Week) obeležuje pod geslom »Bodi tudi ti del spremembe!«. Združeni narodi so sprejeli deklaracijo, ki vključuje zmanjšanje globalnih smrtnih primerov, povezanih z odpornostjo na protimikrobna zdravila, za deset odstotkov do leta 20302.

Letos se Svetovni teden ozaveščanja o antibiotikih (WAAW - World AMR Awareness Week) obeležuje pod geslom »Bodi tudi ti del spremembe!«. Združeni narodi so sprejeli deklaracijo, ki vključuje zmanjšanje globalnih smrtnih primerov, povezanih z odpornostjo na protimikrobna zdravila, za deset odstotkov do leta 2030*2.

Pojav in širjenje patogenov, odpornih na protimikrobna zdravila, kamor sodijo antibiotiki, antimikotiki, antiparazitiki in protivirusna zdravila, predstavljata resno grožnjo preprečevanju in zdravljenju pogostih okužb ter izvajanju rutinskih medicinskih postopkov, katerih uspešen izid omogočajo prav ta zdravila. V Evropi je vsaka peta bakterijska okužba odporna na antibiotike, v nekaterih državah članicah pa ta številka dosega kar 40 odstotkov. 

Odpornost na protimikrobna zdravila (AMR - Antimicrobial Resistance) je vse bolj prepoznana kot eden najnujnejših javnozdravstvenih izzivov, ki je odgovoren za približno 1,3 milijona smrtnih primerov po svetu letno, vključno s 35 tisoč na evropskem gospodarskem območju - skoraj sto ljudi na dan. Če se tega izziva ne lotimo pravilno in pravočasno, bi lahko ta številka do leta 2050 narasla na skrb vzbujajočih 390 tisoč smrtnih primerov letno v EU/EGP. Prav tako so zaskrbljujoče gospodarske posledice, saj AMR EU/EGP stane več kot 11 milijard evrov letno, ocenjeno pa je, da bo zdravstvene sisteme na globalni ravni do leta 2050 stal dodatni bilijon ameriških dolarjev. 

Zaradi tega je konec septembra letos Evropska komisija pozdravila Politično deklaracijo Združenih narodov o okrepitvi ukrepov proti odpornosti na protimikrobna zdravila (AMR). Deklaracijo so podprle države članice ZN, vključno s članicami EU, in se tako zavezale h konkretnim ukrepom za reševanje AMR s pristopom »Eno zdravje«. Med temi ukrepi sta zmanjšanje globalnih smrtnih primerov, povezanih z AMR, za 10 odstotkov do leta 2030 ter zmanjšanje uporabe antibiotikov v kmetijsko-živilskem sektorju, hkrati pa poziv k nujnim akcijam in okrepljenim spodbudam za raziskave in razvoj2.

Po drugi strani kljub resnosti te grožnje zaenkrat ni večjega napredka pri inovacijah v razvoju novih protimikrobnih zdravil. Danes je znano, da je le malo novih antibiotikov v fazi predkliničnih in kliničnih preskušanj, zato se je treba osredotočiti na ohranitev obstoječih antibiotikov. Z drugimi besedami, na trgu ni novih antimikrobikov. Zaradi tega Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA - Health Emergency Preparedness and Response) proaktivno spodbuja raziskave in razvoj ter zagotavlja dostopnost ključnih medicinskih protimikrobnih ukrepov. HERA je, na primer, prek programa EU4Health financirala vrsto pobud, usmerjenih v pospeševanje inovacij za AMR izdelke v naprednejših fazah razvoja2. Poleg spodbujanja inovacij je HERA zavezana tudi k izboljšanju dostopa do novorazvitih antibiotikov.

Resnost odpornosti na protimikrobna zdravila za zdravje prebivalstva je prepoznala tudi Evropska komisija, ki je boj proti tej globalni grožnji vključila v svojo največjo reformo zakonodaje EU o zdravilih v zadnjih 20 letih. Komisija si prizadeva za zmanjšanje uporabe antibiotikov ter državam članicam priporoča določitev ustreznih nacionalnih ciljev – zmanjšanje porabe antibiotikov v EU za 20 odstotkov do leta 2030 in določitev ciljev na nacionalni ravni.

Antibiotiki in protimikrobna zdravila postajajo neučinkoviti, ker bakterije zaradi prekomerne in napačne uporabe razvijajo odpornost nanje. Na primer, približno 90 odstotkov antibiotikov se porabi zunaj bolnišnic, pri čemer se okoli 75 odstotkov antibiotikov uporablja za okužbe dihalnih poti, ki jih najpogosteje povzročajo virusi, zato uporaba antibiotikov pri takšnih indikacijah ne pomaga pri ozdravitvi, temveč spodbuja razvoj bakterijskih mutacij, ki so odporne na antibiotike, med bakterijami, ki naravno poseljujejo človeško telo in okolje – te bakterije se vsakodnevno izmenjujejo med ljudmi in lahko v določenem trenutku povzročijo okužbo4. Z drugimi besedami, antibiotiki se ne bi smeli uporabljati za virusne okužbe, kjer niso učinkoviti, temveč izključno za bakterijske okužbe4.

Po novem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavljenem v začetku oktobra, bi lahko s cepljenjem proti 23 patogenom zmanjšali potrebo po antibiotikih za 22 odstotkov oziroma za 2,5 milijarde definiranih dnevnih odmerkov na globalni ravni vsako leto, s čimer bi podprli globalna prizadevanja v boju proti odpornosti na protimikrobna zdravila (AMR).

Ohranjanje učinkovitosti protimikrobnih zdravil je zelo pomembno za stabilnost zdravstvenega sistema, saj ima odpornost na protimikrobna zdravila resne posledice za izide zdravljenja okužb in finančni vidik zdravstvenega sistema. Zato je preprečevanje odpornosti na protimikrobna zdravila odgovornost celotne družbe. To se doseže, so sporočili strokovnjaki, s preventivnimi ukrepi, ki vključujejo: odgovorno vedenje, higieno, izobraževanje, cepljenje proti nalezljivim boleznim, predvsem odgovorno predpisovanje in uporabo protimikrobnih zdravil ter upravljanje odpornosti na protimikrobna zdravila.

Letos je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO - World Health Organization) revidirala seznam prednostnih bakterijskih patogenov, pomembno orodje v boju proti odpornosti na protimikrobna zdravila (AMR), ki vključuje 15 družin patogenov, odpornih na antibiotike, razvrščenih v kritične, visoke ter srednje prednostne kategorije za raziskave in razvoj ter ukrepe javnega zdravja. Spomnimo, da je bil pred dvema letoma rastočemu izzivu odpornosti mikroorganizmov na zdravila dodan tudi prvi seznam glivičnih patogenov, ki predstavljajo največjo grožnjo zdravju ljudi, saj so nekateri sevi vse bolj odporni na zdravila in vse bolj razširjeni. 

Pomen obeleževanja Tedna ozaveščenosti o protimikrobnih zdravilih

Po raziskavi Eurobarometra o odpornosti na protimikrobna zdravila iz leta 2022 znanje o antibiotikih v EU še vedno ni na zadovoljivi ravni. Le polovica anketirancev namreč ve, da antibiotiki niso učinkoviti proti virusom, skoraj vsak deseti državljan EU jemlje antibiotike brez recepta, še vedno pa obstajajo tudi velike razlike v ozaveščenosti med državami članicami. Ti rezultati kažejo na potrebo po dodatnih in stalnih aktivnostih za izobraževanje in informiranje o odpornosti na protimikrobna zdravila ter o pomenu odgovorne uporabe antimikrobikov, da bi dolgoročno spremenili zavest in vedenje državljanov. O učinkovitosti takšnih aktivnosti priča tudi podatek, da je izobraževanje državljanov v Franciji skozi petletno javno kampanjo zmanjšalo izvenbolnišnično porabo antibiotikov za 25 odstotkov v tej državi4.

Letošnji Svetovni teden ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih (WAAW), ki poteka od 18. do 24. novembra, nosi slogan " Bodi tudi ti del spremembe!" in spodbuja državljane k odgovorni uporabi, s čimer lahko tudi sami prispevajo k boju proti odpornosti na protimikrobna zdravila (AMR). 

VIR: Pfizer