pressnews.si

V dvorani Državnega sveta je potekal posvet, ki so ga organizirali Državni svet Republike Slovenije, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade (SLOCOLD), Slovenska inženirska zveza in Inženirska akademija Slovenije. Dogodek je bil namenjen razpravi o pomenu hidroelektrarn za zagotavljanje energetske neodvisnosti, zelenega prehoda in trajnostnega razvoja.

Datum objave:

18. november 2024

Avtor:

Mare Bačnar

Avtor fotografij:

Mare Bačnar

Pomen hidroelektrarn za sodobno družbo
Predsednik Državnega sveta RS, Marko Lotrič, je poudaril, da je električna energija temelj sodobnega življenja in tehnološkega razvoja. Z naraščajočo potrebo po elektrifikaciji in razogljičenju je ključno zagotoviti stabilne vire električne energije. Hidroelektrarne ne prispevajo le k energetski stabilnosti, temveč tudi k poplavni varnosti ter razvoju lokalnih skupnosti in gospodarstva. Minister za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojan Kumer, je predstavil cilje Slovenije za povečanje rabe obnovljivih virov energije, ki naj bi do leta 2033 dosegla tretjino celotne porabe. Hidroelektrarne imajo pri tem pomembno vlogo, kljub izzivom, ki jih prinašajo z vidika vpliva na okolje. Minister je izpostavil konkretne projekte, kot sta hidroelektrarna Mokrice in črpalna hidroelektrarna Kozjak, ter prizadevanja za nadaljevanje gradnje malih hidroelektrarn.

Hidroelektrarne in prilagajanje na podnebne spremembe
Znanstveni sodelavec Evropske komisije, Emanuele Quaranta, je opozoril na pomen celovitega upravljanja z vodami za prilagajanje podnebnim spremembam. Projekti hidroelektrarn morajo slediti konceptu WEFE (voda, energija, hrana, ekosistemi) in evropskim okoljskim standardom. Dodal je, da ima Slovenija bogate izkušnje z izvozom in uvozom tehnologij za hidroelektrarne. Anton Žunič, nekdanji sekretar na Ministrstvu za finance, je izpostavil, da hidroelektrarne prispevajo k stabilnim cenam električne energije, ustvarjanju delovnih mest in večanju BDP. Po njegovem mnenju bi dokončanje verige hidroelektrarn na Savi lahko pomembno vplivalo na državni proračun in javne finance.

Trajnostno upravljanje hidroelektrarn
Predstavniki akademske sfere so razpravljali o dolgoročni strategiji razvoja hidroelektrarn. Prof. dr. Ferdinand Gubina je poudaril pomen zanesljive oskrbe z elektriko, medtem ko je prof. dr. Matjaž Mikoš izpostavil vplive podnebnih sprememb na obstoječe in načrtovane projekte. Slednje vključuje razvoj novih tehnologij in večji poudarek na življenjskem ciklu energetskih objektov. Hidroelektrarne prinašajo številne koristi: od preprečevanja poplav, zagotavljanja pitne vode in namakanja do podpore turizmu in športu. Župan Sevnice, Srečko Ocvirk, je predstavil primer dobre prakse, kjer sta hidroelektrarni Boštanj in Arto - Blanca zmanjšali škodo med poplavami. Ob tem je poudaril pomembnost večnamenskega načrtovanja tovrstnih objektov.

Zaključki posveta
Na posvetu so sogovorniki poudarili, da so hidroelektrarne trajnosten in zanesljiv vir energije, ki prispeva k zmanjšanju emisij, energetski neodvisnosti in blaženju posledic podnebnih sprememb. Slovenija ima bogate izkušnje in tehnologijo, ki omogočata učinkovito izvedbo projektov. Poleg energetske vloge hidroelektrarne spodbujajo gospodarsko rast, ustvarjajo delovna mesta in izboljšujejo lokalno infrastrukturo. Z zaključki posveta se bo v prihodnje ukvarjala Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, kar kaže na strateški pomen tematike za prihodnost Slovenije.