V okviru sejma Ambient in Dom plus je potekal 12. Razvojni dan gozdno-lesnega sektorja, ki se je osredotočal na okoljske politike EU in njihov vpliv na poslovanje in razvoj lesnih in pohištvenih podjetij. Dogodek, ki se ga je udeležilo prek 160 udeležencev, sta organizirala SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, Lesarskim grozdom, UL Biotehniško fakulteto, Gozdarskim inštitutom Slovenije ter Društvom lesarjev Slovenije.

Ljubljana, 14. november 2024 - V okviru sejma Ambient in Dom plus je potekal 12. Razvojni dan gozdno-lesnega sektorja, ki se je osredotočal na okoljske politike EU in njihov vpliv na poslovanje in razvoj lesnih in pohištvenih podjetij. Dogodek, ki se ga je udeležilo prek 160 udeležencev, sta organizirala SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, Lesarskim grozdom, UL Biotehniško fakulteto, Gozdarskim inštitutom Slovenije ter Društvom lesarjev Slovenije.

Strokovnjaki iz akademskega, gospodarskega in javnega sektorja so predstavili svoje poglede, izkušnje in primere dobrih praks glede implementacije zelenega prehoda, ki ga EU pospešuje z uredbami iz Zelenega dogovora. Z naslednjim letom bo to področje izjemno pomembno tako za podjetja kot tudi za politiko, raziskovalce, arhitekte ter oblikovalce, saj bodo v polno veljavo stopile številne direktive, ki bodo zelo zahtevne za implementacijo tako časovno in vsebinsko kot finančno ter bodo imele velik vpliv na konkurenčnost.            Uvodoma je državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan izpostavil pomen gozdno-lesnega sektorja Slovenijo ter izrazil podporo njegovemu zelenemu prehodu. Sledil mu je pozdravni nagovor generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Gregorja Meterca. Prvi del dogodka je bil posvečen predstavitvam uredb EU iz Zelenega dogovora, ki so za gozdno-lesni sektor izredno pomembne. Simona Vrevc iz Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavila uredbo EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR uredba). Gabriella Kemendi, generalna sekretarka European Furniture Industries Confederation, je spregovorila o Uredbi EU o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke (ESPR), ki je pomembna za pohištvena podjetja. Darja Virjent iz svetovalne družbe Ernst & Young Slovenija pa je predstavila uredbo EU o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD). Drugi del dogodka je bil namenjen predstavitvi dobrih praks in projektov glede lesene gradnje in zelenega prehoda. Dr. Boštjan Lesar iz UL Biotehniške fakultete je predstavil smernice za kakovostno leseno gradnjo, Mojca Pintar iz M Sore je govorila o izkušnji s trajnostnim poročanjem in ogljičnim odtisom, Matic Navotnik iz TAB pa o uvajanju digitalnega potnega lista produkta. Zlatka Poličar iz A1 Slovenija se je osredotočila na njihov primer dobre prakse krožnosti, Janja Ribič iz Direktorata za lesarstvo pri MGTŠ pa na učinkovitost zelenega javnega naročanja lesenih produktov. V razpravi na temo velikega vala okoljskih politik EU in vpliv na gozdno-lesni sektor, ki jo je vodil dr. Aleš Ugovšek, so sodelovali Mitja Piškur (SiDG), Janez Rihter (Rihter), dr. Luka Juvančič (UL Biotehniške fakultete) in Ana Struna Bregar (CER - Partnerstva za trajnostno gospodarstvo). Razpravljavci so izmenjali svoja mnenja, izkušnje in predloge, kako lahko država podpre zeleni prehod in kaj morajo storiti podjetja in akademija. Priporočila za ukrepe in aktivnosti za podporo gozdno-lesnemu sektorju pri zelenemu prehodu: Trenutno so podjetja v valu okoljskih in trajnostnih ukrepov, na katere pa niso ustrezno pripravljena, spremljanje vsega je skoraj nemogoče, trajnostni in krožni poslovni modeli so redki in ekonomsko (še) neustrezni.Okrepiti je potrebno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi organizacijami in državo pri zelenem prehodu z novimi raziskavami in razvojem, usposabljanjem, izmenjavo dobrih praks (tudi tujimi) ter ozaveščanjem.Podjetja morajo razmisliti o novih poslovnih modelih, vključujoč vitke, energetsko in okoljsko trajnostne procese, krožno oblikovanje za zanesljivejše izdelke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, nadgraditi in popraviti ter ravnanje z ostanki in odpadki. Govorimo tudi o uvajanju koncepta dvojne (zelene in digitalne) tranzicije oz. industrije 5.0.S strani države je potrebno implementirati Uredbo EU o zelenih trditvah, ki prepoveduje uporabo zavajajočih okoljskih trditev. Tako bodo kupci lažje prepoznali prave zelene produkte, kar je v interesu podjetij, ki resno vlagajo v zeleno tranzicijo.Država mora poskrbeti za boljše komuniciranje in hitrejšo implementacijo evropskih »zelenih« direktiv v slovenski prostor ter finančno podporo pri razvoju in investicijah v podjetjih, ki se nanaša na zeleni prehod.

VIR: GZS