Poziv vsem deležnikom, ki sodelujejo v procesu priprave Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, k čim hitrejšemu nadaljevanju aktivnosti s ciljem sprejetja zakona še v tem letu.

Datum objave:

14. november 2024

Avtor:

povzeto po sporočilu za javnost

Poziv vsem deležnikom, ki sodelujejo v procesu priprave Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, k čim hitrejšemu nadaljevanju aktivnosti s ciljem sprejetja zakona še v tem letu.

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je včeraj sestal na prvi izredni seji v mandatnem obdobju 2023 – 2027, na kateri so obravnavali aktualno problematiko povezano s prihodnostjo Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje v luči zagotavljanja zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije ter pravičnega prehoda. Predsednik EZS mag. Aleksander Mervar je uvodoma pojasnil, da gre za dve družbi, ki z vidika velikosti spadata med najpomembnejše članice Energetske zbornice Slovenije, pri čemer je pomembno, da se stroka, ki je zastopana v EZS, opredeli do te problematike. Seje Upravnega odbora sta se udeležila tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in državna sekretarka mag. Tina Seršen. Minister Kumer je pozdravil sklic seje UO EZS z različnimi deležniki, ki lahko vsak z različnega zornega kota predstavi svoj pogled na problematiko TEŠ in PV v luči zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije ter pravičnega prehoda. Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so, kot je dejal, na predlog interventnega zakona dobili tudi povsem diametralno nasprotna stališča. »Razumem kritike interventnega zakona, druge rešitve, ki bi bila boljša, pa ni ponudil nihče. Interventni zakon je treba razumeti kot most do drugih dveh zakonov – o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, vsi pa bodo skupaj zagotovili pravični prehod,« je izpostavil.

Spremenjen obratovalni režim TEŠ ne ogroža zanesljivosti elektroenergetskega sistema

Dr. Jurij Klančnik, direktor področja za obratovanje sistema v družbi ELES, je na seji poudaril, da je ELES letos septembra pripravil analizo obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema brez TEŠ, ki je pokazala, da spremenjen obratovalni režim TEŠ ne predstavlja težav za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije. To analizo je ELES posredoval tudi pristojnemu ministrstvu in Državnemu zboru. 
V letu 2023 je Slovenija energijo uvažala v 63,4 odstotka časa, pri čemer je znašal največji uvoz 1305 MW (poraba na ravni države znaša med 1600 in 2100 MW). Če TEŠ v tem letu ne bi obratoval, bi bilo treba električno energijo uvažati 88,4 odstotka časa, najvišji uvoz pa bi se povišal na 1.579 MW. V Sloveniji imamo sicer uvozne zmogljivosti, ki vsaj dvakrat presegajo konično porabo in že zgolj zato ni in ne bo ogrožena zadostnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Celotni primanjkljaj električne energije, ki bi nastal zaradi znižane proizvodnje, bi torej lahko kadarkoli nadomestili z njenim uvozom iz tujine, saj so uvozne zmogljivosti dovolj visoke. V kriznih razmerah in v primeru morebitnih težav s preskrbo zaradi spremenjenih tržnih razmer pa bi v Sloveniji aktivirali tudi mirujoče, a razpoložljive (plinske) elektrarne. Za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema je pomembna tudi razpoložljivost sistemskih storitev. TEŠ sodeluje pri zagotavljanju sistemskih storitev. TEŠ bo tudi ob spremenjenem obratovalnem režimu še naprej zagotavljal tako sekundarno regulacijo kot jalovo moč potrebno za regulacijo napetosti. Če TEŠ pri tem ne bi več sodeloval, bi prišlo do prerazporejanja aktiviranih energij na ostale vire in ponudnike sistemskih storitev, napetostni profil pa bi lahko obvladovali z lastnimi kompenzacijskimi napravami, ki so jih v družbi ELES vgradili v zadnjih letih.

Na seji je Upravni odbor sprejel tudi nekaj sklepov, med katerimi gre posebej izpostaviti poziv vsem deležnikom, ki sodelujejo v procesu priprave Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, k čim hitrejšemu nadaljevanju aktivnosti s ciljem sprejetja zakona še v letošnjem letu, posebej še z upoštevanjem pripomb, ki se nanašajo na pravični prehod. (bj)

VIR: Naš Stik