Kot del pobude bogatenja slovenskega znakovnega jezika je ob podpori družbe Mastercard in v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije zaživela nova spletna platforma prispevajkretnjo.si.

Kot del pobude bogatenja slovenskega znakovnega jezika je ob podpori družbe Mastercard in v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije zaživela nova spletna platforma prispevajkretnjo.si.

ponedeljek, 11. November, 2024

Eva Peserl Novinarka Marketing magazina in ustvarjalka vsebin

Ali ste vedeli, da ima slovenski znakovni jezik le 25.000 kretenj? Za primerjavo: slovenski knjižni jezik ima več kot 110 tisoč besed, slovenski pogovorni jezik pa do 500 tisoč besed. Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je ob tej priložnosti na današnji novinarski konferenci povedal: »25 tisoč besed je besedni zaklad tretješolca. Še pred 50 leti so imeli gluhi samo 5 do 6 tisoč kretenj, kar je nepojmljivo majhen korpus. Ganjen sem, da se besedni zaklad širi, četudi počasi.«

14. november, dan slovenskega znakovnega jezika

Letos bomo že desetič obeležili dan slovenskega znakovnega jezika. Minevajo pa tudi tri leta, odkar je znakovni jezik zapisan v našo ustavo. »Znakovni jezik je uradni jezik Slovencev, brez tega se ne morejo vključevati v družbo. Želimo si, da bi gluhi imeli še nekaj tisoč več kretenj, želimo pa si tudi sistemskega urejanja , razvoja in raziskovanja znakovnega jezika,« je poudaril Juhart.

Finančni slovar v slovenskem znakovnem jeziku

Ne samo brez znakovnega jezika, tudi brez finančne pismenosti se gluhi ne morejo vključevati v družbo. »Nič ti ne pomaga, če ti s kretnjami črkuješ besedo kredit. Če nimaš kretnje, ki predstavlja besedo kredit, ti to ne pove nič,« je na problematiko finančne pismenosti med gluhimi opozoril Juhart. Zato so v sodelovanju z Mastercardom zasnovali iniciativo »Prispevaj kretnjo«. Luka Gabrovšek, poslovni direktor v družbi Mastercard, je poudaril: »V družbi Mastercard resno jemljemo finančno pismenost. Slovar finančnih izrazov, ki bo del slovarja znakovnega jezika, je pomoč, en korak do večje vključenosti gluhih. S projektom Prispevaj kretnjo želimo predvsem širiti zavest za opolnomočenje te skupnosti,« je povedal Gabrovšek. Na novi spletni platformi prispevajkretnjo.si. lahko vsakdo prispeva k prevodu besed v kretnje, kar bo omogočilo boljše razumevanje in vključenost gluhih in naglušnih v družbo. Posameznik lahko izbere besede, ki so mu ljube, klikne nanje in podpre projekt. Vsa sredstva bodo namenjena razvoju znakovnega jezika (in posledično vnosu teh kretenj v slovar).

Pobudo podpira tudi nekdanji predsednik Borut Pahor

Nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor je bil pred desetimi leti glavni pobudnik tega, da se začne obeleževati dan slovenskega znakovnega jezika. »To je bil velik korak, še večji pa zapis znakovnega jezika v ustavo leta 2021. Pri tem ne gre zgolj za formalnost ali simboliko, vse več je tudi razumevanja v splošni javnosti. In tudi iniciativa Prispevaj kretnjo predstavlja pomemben korak na poti k inkluzivnosti,« je pobudo podprl Pahor.

Četrtina gluhih potrebuje pomoč pri opravljanju bančnih storitev

Katarina Košmrlj Muha, vodja raziskav na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana, je predstavila izsledke raziskave, ki je osvetlila stanje finančne pismenosti gluhe skupnosti. »Ugotovili smo, da četrtina gluhih ne zmore samih uporabljati bančnih storitev. Samo dve tretjini jih lahko samostojno uporablja plačilne kartice na prodajnih mestih. Le tretjina jih lahko uporablja spletno ali mobilno banko. Vsaka šesta gluha oseba pa je žrtev zlorabe bančnega računa,« je razložila rezultate razsikave. »Pomembno je, da smo ozaveščeni o izzivih drugih skupin. Čeprav smo Slovenci seznanjeni z izzivi, ki jih imajo slepe in gibalno ovirane osebe, pa smo zelo neozaveščeni, ko pride do izzivov gluhih oseb,« je še poudarila Košmrlj Muha. Matjaž Juhart pa je z nami delil tudi svojo željo za prihodnost: »Želim si, da bi odrasla gluha oseba lahko sama opravljala bančne storitve, ne da bi potrebovala pomoč tolmača.«

Novinarska konferenca ob predstavitvi iniciative bogatenja slovenskega znakovnega jezika je potekala v Kavarni Lolita. Ta se je v tem tednu prelevila v gluhim prijazno kavarno in vpeljala tihe urice, hkrati pa ponudila prostor za pogovor o bolj vključujoči družbi prihodnosti.

VIR MM