Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so pripravili osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladnem regionalnem razvoju (celotno besedilo predloga je na povezavi TUKAJ). Predlagane rešitve so predstavili predstavnikom reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti na sestanku dne 8. 11. 2024. V imenu Skupnosti občin Slovenije sta se sestanka udeležila Nejc Smole, župan občine Medvode in Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS.

Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so pripravili osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladnem regionalnem razvoju (celotno besedilo predloga je na povezavi TUKAJ). Predlagane rešitve so predstavili predstavnikom reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti na sestanku dne 8. 11. 2024. V imenu Skupnosti občin Slovenije sta se sestanka udeležila Nejc Smole, župan občine Medvode in Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS.

Predstavniki ministrstva so izpostavili, da v dialogu z različnimi deležniki iščejo širši konsenz, da bi se s predlaganimi spremembami v osnutku zakona doseglo bolj skladen regionalni razvoj in odpravilo razvojni zaostanek v regijah z večjim upoštevanjem njihovih razvojnih potreb in vzpostavitvijo močnejših gospodarskih središč. Skladen regionalen razvoj mora biti za naslednjih 20 let fokus in politična prioriteta, temu pa morajo slediti tudi horizontalni ukrepi.

Na sestanku so bile predstavljene ključne predlagane rešitve, med drugim tudi, kako bo potekalo načrtovanje in izvajanje regionalne politike na državni in regionalni ravni v bodoče. Izpostavljeno je bilo, da se želi spredlogom zakona dati večji pomen regijam, decentralizaciji in policentričnemu skladnemu regionalnemu razvoju.Regije naj bi bile vključene v teritorialni dialog že na samem začetku priprave strateških in izvedbenih dokumentov. Odločanje o financiranju regijskih projektov se spusti na raven regije v okviru strategije regionalnega razvoja Slovenije (pripravila naj bi se za obdobje 16ih let). Regije bi v roku treh mesecev po sprejetju strategije sprejele svoj strateški regionalni razvojni program. Potem pa bi se začel teritorialni dialog za pripravo akcijskih načrtov, v okviru katerih bi se identificiralo specifične ukrepe za posamezno regijo. Regionalne razvojne agencije bi z deležniki znotraj regije pripravile izvedbeni del v roku šestih mesecev po sprejemu akcijskega programa strategije.

Glede terminskega načrta je bilo povedano, da naj bi bili dogovori glede tega podpisani v začetku naslednjega leta, potem bi bili sprejeti vsi podzakonski akti, programi z ukrepi za problemska območja, začela bi se tudi pripravljati strategija regionalnega razvoja Slovenije. V letu 2026 bi bila ta strategije sprejeta, prav tako tudi RR programi, izvajal bi se teritorialni dialog ter opredelili ukrepi za problemska območja. V letu 2027 bi se sprejel akcijski program in RR programi. Vzporedno z vsemi temi aktivnostmi pa bi potekalo tudi programiranje nove perspektive in posledično bi se lahko nova perspektiva lahko začela izvajati prej kot doslej.

Dogovor za razvoj regij bo torej nadomestil izvedbeni del regionalnega razvojnega programa, ki ga regija pripravi na podlagi teritorialnega razvojnega dialoga znotraj regije in v sodelovanju z resornimi ministrstvi.

Na novo bi se opredelilo območja s posebnimi razvojnimi izzivi oziroma območja, ki razvojno še posebej zaostajajo, in sicer: obmejna območja, območja v gorskem ali hribovitem svetu in druga območja z omejenimi možnostmi in posebnimi razvojnimi izzivi. Za ta problemska območja se bo na predlog ministrstev in vseh relevantnih deležnikov iz navedenega območja pripravil posebni program razvojnih spodbud, ki bi ga za obdobje štirih let sprejela Vlada RS.

S spremembami ZSRR-2 je predvideno financiranje regionalnega razvoja na podlagi celovitega teritorialnega pristopa med vlado in razvojnimi regijami, upoštevajoč izražene potrebe regij. Za izvajanje izvedbenih delov regionalnih razvojnih programov in programov za problemska območja bi se v proračunu RS letno zagotovila javna sredstva, ki zajemajo tudi sredstva evropske kohezijske politike.

Vlada RS bi vzpostavila svet za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja kot usklajevalni organ. Prav tako pa bodo tudi RRA dobile nove naloge. Odstotek financiranja 60/40 bo ostal enak, povečala pa se bo masa denarja. RRA bodo morale biti v izključno javni lasti (d.o.o. ali javni zavod), saj bodo dobili možnost izvajanja razpisov za svojo regijo. Prehodno obdobje za to bo 1 leto.

Spremenilo bi se tudi večnivojsko upravljanje skladnega regionalnega razvoja. Na ravni razvojne regije in kohezijske regije se ohranjata razvojni svet regije (sestavljajo ga predstavniki občin, gospodarstva, NVO v regiji, znanosti, pa tudi predstavniki narodne skupnosti in avtohtone romske skupnosti v regiji) in razvojni svet kohezijske regije (imel bi 5 članov, od tega bi bila dva predstavnika občin, en iz NVO, en in gospodarstva in en predstavnik znanosti). Ne bi pa več bilo sveta regije.

Jasmina Vidmar je izpostavila, da je v nekaterih regijah veliko občin in bi zato lahko zastopstvo občin v razvojnem svetu regij opredelili glede na tip občine (male, srednje, velike), kjer je to potrebno.

Nejc Smole pa je izrazil pomislek glede sestave razvojnega sveta regije. Župani so voljeni, odločitve so politične, v razvojnem svetu regije pa bo več kot polovica ljudi, ki nimajo pooblastila za odločanje. Izpostavil je, da je potrebno občinam dati tisto težo, ki ji pripada. Posledice za odločitve bodo nosili župani, ne NVO, ne gospodarstvo in ne znanost. 

Prav tako je Nejc Smole predlagal, da razmerje 2:3 v razvojnem svetu kohezijske regije ne more biti ustrezno, bolj primerno razmerje bi bilo 4:3. Predstavniki MKKR so povedali, da bodo o tem ponovno razmislili ter povedali, da so predstavniki znanost zato vključeni, ker je potrebno težiti k inovativnosti in razvojni specializaciji.

V razpravi je Robert Smrdelj izpostavil tudi, da so RRA podfinancirane in se osredotočajo na to, da pridobijo sredstva na trgu in v okviru projektov, manj pa posledično na svoje naloge s področja regionalnega razvoja. Na njegov predlog, da naj država prispeva za njihovo delo več denarja, so predstavniki MKKR odgovorili, da financirajo 4-5 zaposlenih na RRAjih, dodatna sredstva za projekte pa bodo šla skozi akcijski načrt za regijske projekte.

Ob zaključku sestanka je bilo s strani predstavnikov MKRR povedano, da bodo posredovane predloge proučili, potem pa se bodo s predstavniki reprezentativnih združenj ponovno sestali.

Naj izpostavimo, da se je Skupnost občin Slovenije dejavno vključila v obravnavo osnutka predloga zakona, saj so bili predstavniki občin članic že pred tem sestankom na ministrstvu povabljeni, da osnutek predloga zakona preučijo in podajo svoje morebitne predloge in pripombe. Tako zbrani predlogi so bili obravnavani s predstavniki občin članic in nekaterih RRAjev tudi na zoom sestanku 7. 11. 2024 in tako podlaga za sestanek na MKRR dan kasneje. Čistopis zbranih pripomb bomo posredovali na MKRR

VIR: SOS