Na Čebelarski zvezi Slovenije je v četrtek, 7. novembra 2024, potekal Dan shem, katerega osrednji poudarek je bil na izzivih, s katerimi se srečujejo slovenski pridelovalci pri pridelavi, trženju in prodaji pridelkov in živil iz shem kakovosti. Predstavili so tudi aktivnosti projekta promocije zaščitenih medov iz evropskih shem kakovosti ter dogajanje ob letošnjem prvem Tednu slovenske hrane.
Na Čebelarski zvezi Slovenije je v četrtek, 7. novembra 2024, potekal Dan shem, katerega osrednji poudarek je bil na izzivih, s katerimi se srečujejo slovenski pridelovalci pri pridelavi, trženju in prodaji pridelkov in živil iz shem kakovosti. Predstavili so tudi aktivnosti projekta promocije zaščitenih medov iz evropskih shem kakovosti ter dogajanje ob letošnjem prvem Tednu slovenske hrane.
Na začetku je gospod Milan Meglič predstavil zgodbo kolektivne blagovne znamke Slovenski med, ki letos praznuje četrt stoletja obstoja. Blagovno znamko so ustanovili slovenski čebelarji, ki so si že od začetka prizadevali za visoko kakovost, kar so potrdili z določanjem strogih kakovostnih kriterijev, strožjih od Pravilnika o medu. Že v začetku so vzpostavil še danes aktualne skupinsko certificiranje, kakovostne kriterije in notranjo kontrolo. Ta prizadevanja so kasneje privedla do evropske sheme kakovosti Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Boštjan Noč je gospodu Megliču izrazil hvaležnost za dolgoletno delo in prizadevanja pri uveljavljanju te zaščitene označbe, ki je sinonim za visokokakovosten med slovenskega porekla.
Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je osvetlil ključne izzive shem kakovosti, s katerimi se sooča kmetijstvo. Njegovo stališče je, da zaščiteni proizvodi ponujajo pomembno tržno priložnost za slovenske kmete, še posebej v primerjavi s cenejšimi uvoženimi izdelki. Zato je po njegovih besedah nujno, da se promocija shem kakovosti nadaljuje. Slednja je zlasti pomembno, če si želimo omogočiti varnost prehranske oskrbe in hkrati podpirati razvoj domačega kmetijstva. Po njegovih besedah je pomembno, da gradimo na prehranski samooskrbi ne le v krizah, ampak vsakodnevno, saj bomo le tako lahko zagotovili dolgoročno prehransko varnost. Kakovostne sheme so zato odlično orodje, ki slovenskim potrošnikom omogoča prepoznavo domačih izdelkov. V Tednu slovenske hrane vidi velik potencial, in si želi, da bi nekoč praznovali mesec ali celo leto slovenske hrane. Na zbornici si prizadevajo povečati delež slovenske hrane v javnih prehranskih obratih in okrepiti promocijo slovenskih pridelkov. Kmetje s svojim delom dnevno prispevajo k urejeni kmetijski krajini, zato bo KGZS z različnimi ukrepi delovala v smeri njenega ohranjanja.
Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano je sheme kakovosti opredelil kot orodje, ki temelji na visokih standardih, tradiciji in lokalnem poreklu, ter dodal, da so sheme pomembno sredstvo za izboljšanje položaja kmetov v agroživilski verigi. Opozoril je na možne kršitve trgovinskih praks, kot so nepoštena pogodbena razmerja, prikriti stroški in nespoštovanje vnaprej dogovorjenih količin. Eden od možnih pristopov za reševanje teh težav je spodbujanje anonimnih prijav kršitev. Glavni izziv je prepričati potrošnike, da je zaščitena hrana z notranjo kontrolo resnično kakovostna. Najpogostejši razlog za izbiro izdelkov nižje kakovosti pa ostaja cena, kar predstavlja področje, na katerem bo treba še veliko storiti. Poudarja, da so aktivnosti na področju ozaveščanja o pomembnosti slovenske hrane in samooskrbe že obrodile sadove. Čeprav se ta zavest še ne odraža v rasti nakupnih navad, raziskave kažejo, da je polovica kupcev naklonjena nakupu lokalne hrane. Projekti, ki podpirajo lokalno kmetijstvo, dajejo pozitiven signal vsem ponudnikom, kmetom in tržnikom, in prinašajo upanje, da se bo stanje v prihodnosti izboljšalo.
Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, je izpostavil, da je za uspeh shem kakovosti bistveno zaupanje potrošnikov in zavedanje o pomenu lokalnega kmetijstva. Poudaril je potrebo po izobraževanju mladih o vrednosti kmetijstva in lokalne hrane. Po njegovih besedah bo hrana cenjena takrat, ko bo v Sloveniji dojemanje kmeta kot spoštovane osebe, ki z delom zagotavlja hrano. Predlagal je uvedbo naravoslovnih dni za večje ozaveščanje mladih o lokalni pridelavi hrane. Kot enega največjih problemov je Noč izpostavil dejstvo, da je v evropskem merilu kar 80 % medu ponarejenega. Slovenija je na evropskem nivoju dosegla velik uspeh z uvedbo natančnejšega označevanja medu z navedbo države porekla, ki bo omogočilo večji nadzor nad kakovostjo in izvorom izdelkov. Z vključitvijo čebelarjev v sheme kakovosti bi slovenski med še bolj izstopal na evropskem trgu in postal nadstandard, ki bi čebelarjem prinesel dodatno konkurenčno prednost. Pojasnjuje, da je Tradicionalni slovenski zajtrk zaživel leta 2011 kot nadgradnja medenega zajtrka, ki so ga prvič izvedli leta 2007. Projekt bodo letos razširili na Teden slovenske hrane, ne le za šole, temveč tudi za druge javne ustanove. Letos so prvič uvedli tržnice z lokalno pridelano hrano v Tednu slovenske hrane, pri čemer se jim je pridružilo 38 občin – uspeh, ki navdihuje cilj, da bi prihodnje leto sodelovala večina občin. Ob 20-letnici medenega zajtrka, ki bo čez dve leti, načrtujejo številne aktivnosti, osredotočene na generacijo študentov, ki so medeni zajtrk prvič doživeli že v vrtcu. S promocijskimi aktivnostmi želijo spodbuditi mlade, bodoče potrošnike k zavedanju o pomenu domače hrane.
Na dogodku je Tina Žerovnik, koordinatorka projekta promocije zaščitenih medov, »Enjoy, it's from Europe, predstavila promocijske aktivnosti, ki jih izvaja Čebelarska zveza Slovenije. Program si prizadeva ozaveščati potrošnike o tem, da niso vsi medovi enako kakovostni in da evropske sheme kakovosti zagotavljajo nadzorovane višje standarde in sledljivost porekla. Označeni medovi se prepoznajo po posebni nalepki, ki vključuje logotip zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, v promociji pa uporabljajo slogan »Okusite pravega«. V letu in pol so izvedli več kot 200 promocijskih dogodkov, ki vključujejo sejme, tržnice, kulinarične dogodke in ozaveščanje o shemah kakovosti v šolah. Načrtujejo sodelovanje na Festivalu čokolade v Radovljici in Festivalu idrijske čipke, kjer bodo kot ambasadorji predstavili zaščitene medove. Na dogodkih bodo organizirana medena kulinarična doživetja, razstave o čebelarstvu in aktivnosti za otroke. Več informacij je na voljo na Facebooku in spletni strani Okusi med.
Za obiskovalce Dneva shem so pripravili degustacijski meni iz zaščitenih proizvodov in živil iz evropskih shem kakovosti: Narezek slovenskih dežel (Kranjska klobasa, medena omaka, Kraški pršut, Tolminc, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Štajersko prekmursko bučno olje ter Belokranjska pogača), Idrijski žlikrofi na zelenjavni posteljici z omako s štirimi siri in Piransko soljo in »Sladica je potica« (Slovenska potica in carski praženec iz Jajc izpod Kamniških planin s Slovenskim medom z zaščiteno geografsko označbo).
Čebelarska zveza Slovenije se zahvaljuje donatorjem zaščitenih živil in proizvodov: GIZ Kranjska klobasa, Društvo oljkarjev Slovenske Istre, Čebelarska zveza Slovenije, Kras d. o. o., Mlekarna Planika Kobarid, Piranske soline, Turistična kmetija Jakljevič, lePotica, Žlikrofi Florjančič, Jata Emona d.o.o. in Skupini vrtovi Panonski.
VIR: Čebelarska zveza Slovenije
