Največ se jih nanaša na trajanje javne gospodarske družbe, pri čemer je predlagano podaljšanje do 31. decembra 2032. Izpostavljena pa je bila tudi potrebo po istočasnosti sprejemanja interventnega zakona skupaj z Zakonom o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakonom o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije.

Datum objave:

5. november 2024

Avtor:

povzeto po sporočilu za javnost

Največ se jih nanaša na trajanje javne gospodarske družbe, pri čemer je predlagano podaljšanje do 31. decembra 2032. Izpostavljena pa je bila tudi potrebo po istočasnosti sprejemanja interventnega zakona skupaj z Zakonom o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakonom o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v okviru javne obravnave interventnega zakona za nov režim delovanja Termoelektrarne Šoštanj prejelo pripombe 20 deležnikov in tudi pripombe resorjev v medresorskem usklajevanju. Na Ministrstvu pričakujejo, da bodo z vsemi deležniki odprta vprašanja v nadaljnjih pogovorih ustrezno razjasnili in dorekli. Kot so sporočili iz Ministrstva, se največ pripomb nanaša na trajanje gospodarske javne službe, in sicer pripombodajalci predlagajo podaljšanje trajanja službe za dve leti, to je do 31. decembra 2032. Poudarjajo potrebo po istočasnosti sprejemanja interventnega zakona skupaj z Zakonom o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakonom o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije, pri čemer mora biti vsebina skladna z načeli pravičnega prehoda. Nadalje se pripombe nanašajo na vključitev dodatnih socialnih določb in upoštevanje veljavnih pravic delavcev iz obstoječih kolektivnih pogodb. Občine in združenja občin tudi nasprotujejo vsebinam, ki se nanašajo na zagotavljanje alternativnih proizvodnih virov in zahtevajo črtanje teh vsebin. Pripombe se prav tako nanašajo na fiksirano ceno toplote ter nakup premoga.

Nasprotno pripombe resorjev glede na začasno naravo zakona težijo k čim krajšemu trajanju gospodarske javne službe, izpostavljajo vprašanje dopustnosti posebnega in drugačnega režima oskrbe s toploto za odjemalce v Šaleški dolini glede na odjemalce v drugih občinah, zahtevajo dodatna pojasnila glede fiksirane cene toplote zgolj za prebivalce Šaleške regije in ne tudi za druge prebivalce, opozarjajo na nevarnost, da gre za nedovoljeno državno pomoč ter zahtevajo dodatna pojasnila in analize glede povečanja izdatkov proračuna.

Na Ministrstvu ob tem pravijo, da so pripombe iz javne obravnave in pripombe iz medresorskega usklajevanja diametralno nasprotne, zato jih bo zelo težko uskladiti na način, ki bi zadovoljili vse deležnike, na katere se zakon nanaša. Hkrati na Ministrstvu tudi pravijo, da doslej s strani deležnikov niso prejeli še nobenega predloga alternativne rešitve, ki bi po eni strani zaščitila prebivalce in zaposlene ter po drugi omogočila nadaljnje poslovanje TEŠ in Premogovnika Velenje. V primeru, da bodo deležniki skupaj z MOPE uspeli uskladiti pripombe, je predviden sprejem zakon na vladi, ki ga bo poslala v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku.  

Po zagotovilih Ministrstva za naravne vire in prostor je pripravljen tudi  Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in bo predvidoma v naslednjih dneh šel v javno obravnavo. V pripravi pa je tudi Zakon o prestrukturiranju Šaleške doline.

Na MOPE še posebej poudarjajo, da je bil na podlagi podatkov, ki so jih pridobili od Holdinga Slovenskih elektrarn in Slovenskega državnega holdinga, ter pogovorov z omenjenima in Ministrstvom za finance, poleg sprejema interventnega zakona, možen tudi scenarij, ki predvideva začetek postopka insolventnosti TEŠ. Na eni strani torej skrb za prebivalke in prebivalce Šaleške doline, torej socialni vidik in zadovoljevanje osnovne potrebe - ogrevanje, ter na drugi strani insolventnost z vsemi nepredstavljivimi posledicami za prebivalce in zaposlene.

Na MOPE tudi pričakujejo in upajo, da bodo vsa vprašanja v nadaljnjih pogovorih, ki sledijo v naslednjih dveh tednih, ustrezno razčistili. Javna razprava o interventnem zakonu je sicer zaključena, a se resna razprava z vsemi deležniki šele dobro začenja. Jih je pa, kot pravijo na Ministrstvu, nekoliko presenetilo, da zakonu trenutno najbolj nasprotujejo v lokalni skupnosti in v sindikatu delavcev v energetiki, se pravi ravno tisti, katerih interese skuša ta zakon zaščititi. Osnovni namen zakona je namreč preprečiti začetek postopka insolventnosti, ki bi ogrozil dobavo toplote Šaleški dolini in seveda tudi delovna mesta v TEŠ in Premogovniku Velenje. Hkrati dodajajo, da sicer razumejo pomisleke lokalne skupnosti, ki jo zakon usmerja v iskanje alternativnih virov ogrevanja, za kar še nima zagotovljenih finančnih virov. Toda za to bo, ob predvidenem zaprtju TEŠ , treba v vsakem primeru čim prej poskrbeti.

Kritične pripombe Gospodarske zbornice pa po mnenju Ministrstva izhajajo iz nerazumevanja vsebine in ciljev zakona, katerega namen ni zapiranje TEŠ ali povzročanje nestabilnosti na trgu električne energije. Ravno nasprotno, zakon omogoča nadaljevanje obratovanje TEŠ, kjer se bo ob proizvodnji toplote za Šaleško dolino proizvajala tudi elektrika kot stranski produkt. V primerih, ko bo cena električne energije na trgu pokrivala vsaj variabilne stroške TEŠ, bo lahko termoelektrarna obratovala tudi v večjem obsegu. Enako velja za izredne dogodke, kot so nepredvideni izpadi nekaterih proizvodnih enot, nenadne težave pri uvozu elektrike in podobno. (bj)

VIR: Naš Stik