Zniževanje inflacije v evrskem območju se nadaljuje, hkrati pa je ekonomska aktivnost nekoliko šibkejša od pričakovanj. V teh razmerah smo se člani Sveta ECB na seji, ki je potekala na Brdu pri Kranju, odločili, da letos na že tretji seji znižamo ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Za prihodnje seje se ne zavezujemo nobeni v naprej določeni poti obrestnih mer, ampak bodo naši koraki še naprej odvisni od aktualnih razmer.

Zniževanje inflacije v evrskem območju se nadaljuje, hkrati pa je ekonomska aktivnost nekoliko  šibkejša od pričakovanj. V teh razmerah smo se člani Sveta ECB na seji, ki je potekala na Brdu  pri Kranju, odločili, da letos na že tretji seji znižamo ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk.  Za prihodnje seje se ne zavezujemo nobeni v naprej določeni poti obrestnih mer, ampak bodo  naši koraki še naprej odvisni od aktualnih razmer.  

Na včerajšnji seji Sveta ECB, ki je na povabilo Banke Slovenije potekala na Brdu pri Kranju, smo se  odločili, da po dveh znižanjih, junija in septembra, ključne obrestne mere ponovno znižamo za 25  bazičnih točk. Naše odločitve bodo še naprej zagotavljale ustrezno naravnanost denarne politike, z  namenom doseganja pravočasnega povratka inflacije k 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju. Ob tem  pa naši nadaljnji koraki ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih  podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. To pomeni, da se ne  zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer, ampak bomo o njihovi višini odločali na vsaki  seji posebej. 

Indikatorji ekonomske aktivnosti so nekoliko šibkejši od pričakovanj. Sestavljeni kazalnik PMI za  evrsko območje je septembra z vrednostjo 49,6 prvič po februarju prešel v območje krčenja, kar  odraža nadaljevanje upadanja aktivnosti v predelovalnih dejavnostih in upočasnjeno rast v storitvenih  dejavnostih. Na trgu dela so razvidni znaki postopnega umirjanja povpraševanja po delovni sili, a  brezposelnost ob povišani rasti stroškov dela ostaja zgodovinsko nizka. Ob tem se zniževanje inflacije  v evrskem območju nadaljuje. Inflacija se je septembra nadalje znižala za 0,5 odstotne točke na  1,7 %, kar odraža močno znižanje energetske inflacije in rahlo upočasnitev osnovne inflacije. Slednja je bila septembra 2,7 - odstotna, pri čemer jo na povišanih ravneh še naprej vzdržuje visoka, 3,9- 

odstotna, storitvena inflacija. Pričakujemo, da se bo inflacija v preostanku leta znova začasno zvišala  in se nato tekom prihodnjega leta ponovno vrnila k cilju. 

Donosnosti evrskih državnih obveznic so se na kratkih ročnostih znižale, saj zaradi nadaljnjih znakov upočasnjevanja gospodarske aktivnosti evrskega območja tržni udeleženci pričakujejo nekoliko  hitrejše zniževanje ključnih obrestnih mer ECB. Tržna inflacijska pričakovanja so se od poletja  večinoma znižala. Ob še vedno nekoliko povečani volatilnosti so evropski delniški indeksi porasli.  Premije za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic privatnega sektorja, so nekoliko  upadle. Razmere na finančnih trgih tako ostajajo podporne za učinkovito delovanje transmisije  denarne politike. 

VIR: BS