Evropska agencija za okolje (EEA) je pripravila poročilo z naslovom Trajnost evropskih sistemov mobilnosti, ki povzema ključne trende v prometnem sektorju od leta 2024 dalje ter njihove vplive na okolje in podnebje. Poročilo kaže, da promet ostaja glavni vir emisij, onesnaževanja zraka in hrupa.

Datum objave:

15. oktober 2024

Avtor:

Polona Bahun

Avtor fotografij:

Freepik

Evropska agencija za okolje (EEA) je pripravila poročilo z naslovom Trajnost evropskih sistemov mobilnosti, ki povzema ključne trende v prometnem sektorju od leta 2024 dalje ter njihove vplive na okolje in podnebje. Poročilo kaže, da promet ostaja glavni vir emisij, onesnaževanja zraka in hrupa. Čeprav napovedi za leto 2030 in naprej kažejo na nekaj pozitivnih znakov izboljšanja, so še vedno potrebne znatne naložbe v inovativne rešitve in prehod na bolj trajnostne načine prevoza.

EU napreduje v smeri podnebne nevtralnosti, vendar zmanjšanje emisij zaradi prometa stagnira. Glede na poročilo EEA je prehod prometnega sektorja k trajnosti otežen zaradi naraščajočega povpraševanja po prometu in počasne rasti trajnostnih načinov prevoza za prevoz ljudi in tovora.
Kot ugotavlja poročilo, so prevladujoč način prevoza potnikov v Evropi osebni avtomobili. Leta 2022 so avtomobili predstavljali skoraj tri četrtine (73 odstotkov) prevoženih potniških kilometrov v EU, število prevoženih kilometrov z avtomobilom pa se je od leta 1995 do 2022 povečalo za 25 odstotkov medtem, ko je uporaba bolj trajnostnih načinov javnega prevoza, ostala stabilna. 
Cestni promet je tudi glavni način tovornega prometa, saj je leta 2022 predstavljal nekaj več kot polovico celotnega prevoza tovora v EU. Poleg tega se je absolutni obseg tovornega prometa na evropskih cestah od leta 1995 povečal za skoraj dve tretjini.
EEA pričakuje se, da se bosta tako potniški kot tovorni promet v EU v prihodnjih letih povečala, cestni promet pa bo prevladujoč položaj ohranil tudi v bližnji prihodnosti.
Končna skupna poraba energije vseh prometnih sektorjev, razen železnice in notranjih ladijskih prevozov, se je med letoma 1990 in 2019 povečala. Povečanje na sektor je znašalo od 30,1 odstotka do 129,4 odstotka, pri čemer so najbolj izrazito rast zabeležili v mednarodnem letalskem prometu.

Leta 2022 je cestni sektor postal največji porabnik energije v prometu in predstavlja 74,1 odstotka vse energije, ki jo porabi celoten prometni sektor. 
Leta 2022 so bile emisije iz prometa v EU za približno 26 odstotkov višje kot leta 1990. Eden od glavnih razlogov za to povečanje so naraščajoče potrebe po prevozu, kar izničuje povečanje učinkovitosti. Uvedba električnih vozil je v zadnjih letih pokazala obetavne znake, uvedba čistejših goriv pa lahko prispeva k zmanjšanju emisij načinov prevoza, ki jih je težko elektrificirati. Vendar je bila njihova uvedba do zdaj prepočasna, da bi spremenila splošni trend.
Velik izziv zmanjšanja emisij predstavlja tudi letalski sektor, saj se je po ugotovitvah agencije, izključujoč obdobje pandemije koronavirusa, povpraševanje po potniških letih od leta 1995 do 2019 povečalo za več kot 140 odstotkov.
V primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji je promet leta 2022 predstavljal približno 29 odstotkov emisij v EU. Pričakuje se, da se bo ta delež še povečal, saj bo razogljičenje evropskega gospodarstva v drugih sektorjih, predvsem v proizvodnji energije, napredovalo hitreje.
S trenutnimi in načrtovanimi političnimi ukrepi v državah članicah EU naj bi se emisije iz prometa leta 2030 zmanjšale za približno 14 odstotkov in leta 2050 za 37 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2022. Zato so potrebna večja prizadevanja za dosego cilja EU zmanjšanja emisij iz prometa za 90 odstotkov do leta 2050.
Z ukrepi, kot so strožji emisijski standardi, in tehnološkim razvojem je prometnemu sektorju EU uspelo znatno zmanjšati emisije večine onesnaževal zraka. Največji delež napredka gre pripisati zmanjšanju emisij v cestnem prometu in zmanjšanju pri žveplovih oksidov v pomorskem prometu.

Poročilo kaže še, da je bilo leta 2023 v EU-27 na voljo več kot 0,6 milijona javnih polnilnih mest za električna vozila. Število le-teh narašča od leta 2012 dalje. Novi cilji, določeni v evropski uredbi o infrastrukturi za alternativna goriva, so določeni glede na zmogljivost in ne glede na število polnilnih mest.
Število javno dostopnih polnilnih mest za električna vozila se je povečalo s približno 10.507 leta 2012 na več kot 0,6 milijona leta 2023, s približno 613.314 polnilnimi točkami. Velika večina teh polnilnih mest je na izmenični tok, srednje hitrosti (med 7,4 in 22 kW). Število hitrih in ultra hitrih polnilnih mest enosmernim tokom v zadnjih letih prav tako hitro narašča, skupaj jih je bilo do leta 2023 približno 73.800. 
Leta 2022 je vozni park EU štel približno 3,3 milijona baterijskih električnih vozil in približno 2,7 milijona lahkih priključnih hibridnih vozil. 
Poleg tega ima trenutno 35 odstotkov osrednjih pristanišč vseevropskega prometnega omrežja EU-27 (TEN-T) vzpostavljeno oskrbo ladij z električno energijo za skupno 407 privezov. Skupaj mreža TEN-T pristanišč zagotavlja šest odstotkov možnosti polnjenja, to je za 57 privezov. Poleg tega je trenutno v EU-27 66 obratov za polnjenje utekočinjenega zemeljskega plina.

Da bi pospešili zeleni prehod evropskega sistema mobilnosti, so potrebne stalne javne in zasebne naložbe v inovacije in tehnologijo. Prihodki iz revidiranega sistema trgovanja z emisijami (ETS) in vključitev cestnega prometa v novi  ETS 2 predstavljajo velike priložnosti za pospešitev napredka v sektorju, vendar morajo biti naložbe povezane z ambicioznim izvajanjem politike za preusmeritev prevozne dejavnosti na bolj trajnostne načine.

VIR: Naš Stik