v četrtek, 17. oktobra 2024, ob 18. uri vas vabimo na tretji oktobrski literarni popoldan v Knjigarno Beletrina Maribor, kjer boste spoznali čisto sveže delo Pesniški Dvor mariborskega avtorja Toneta Partljiča.

Spoštovani,

v četrtek, 17. oktobra 2024, ob 18. uri vas vabimo na tretji oktobrski literarni popoldan v Knjigarno Beletrina Maribor, kjer boste spoznali čisto sveže delo Pesniški Dvor mariborskega avtorja Toneta Partljiča. Z avtorjem se bo pogovarjal direktor Beletrine Mitja Čander. Tudi novi roman Toneta Partljiča se pridružuje njegovim številnim živahnim delom o Slovenskih goricah v okolici Maribora, krajih, kjer je pisatelj preživljal otroštvo in mladost. Tokratna zgodba se odvija konec tridesetih let prejšnjega stoletja, v času vojne, taborišč in povojne stiske.

V zaselku Pesniški Dvor ob reki Pesnici, po katerem je delo prejelo ime, živi mogočna vinogradniška družina Gornik. Pisatelj pod drobnogled vzame njihovo usodo, vzpon in povojni propad. Zdi se, da zgodovinski »vlak smrti« vsem prinese nekakšno streznitev. Z zanosa polno, ljudsko obarvano in večkrat pretresljivo upodobitvijo nam približa kmeta in preprostega človeka. A ta presega lastni horizont s politično akcijo, preizprašuje tak angažma in išče pesniško resnico sveta.

"Roman v molu preveva lepota krajev, razkriva pa tudi tragiko nacionalnih nestrpnosti, grozote vojn, zmot ideologij in borbe posameznikov za košček sreče na tem svetu, kar je obljubljal tudi opoj Titovih zmagovalcev. Četudi gre za neke vrste zgodovinski roman,  je proza skoraj petinosemdesetletnega avtorja, ki tod še zmeraj poskuša prijeti sonce, ki večno vzhaja nad »Dvorom«, vendarle tudi nekako avtobiografska," je o romanu povedal Partljič.
 
Tone Partljič, v Mariboru rojeni pisatelj, je s pisanjem začel kot dvajsetletnik v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ustvarjal predvsem krajšo socialno prozo. Ko se je odpravil v mestni gledališki svet, pa je napisal okoli trideset uspešnih gledaliških komedij, nekatere (Ščuke pa ni, En dan resnic, Moj ata, socialistični kulak) so igrali po vsej Jugoslaviji. Za igro Moj ata, socialistični kulak je prejel Grumovo nagrado, za ves komedijski opus pa edini doslej Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Toplo vabljeni!

VIR: Kreativna baza