Nov dokumentarni film Natalije Gorščak o poti v Albanijo Bojana Adamiča
Nov dokumentarni film Natalije Gorščak o poti v Albanijo Bojana Adamiča
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947. Dokumentarni film si boste lahko ogledali v četrtek, 24. oktobra, ob 21.10 na TV SLO 1.
Služba za komuniciranje RTV Slovenija
11. oktober 2024 ob 8.58
Ljubljana - Televizija Slovenija
Včeraj smo si v Kinodvoru v Ljubljani lahko premierno ogledali nov dokumentarni film Albanska sonatina avtorice Natalije Gorščak, ki je se v filmu podpisala pod scenarij in režijo. Film, ki bo še bolj osvetlil življenje in delo enega največjih slovenskih glasbenikov prejšnjega stoletja, Bojana Adamiča, je nastajal lani v Sloveniji in Albaniji. Dokumentarni film si boste lahko prvič ogledali v četrtek, 24. oktobra, ob 21.10 na TV SLO 1 in kasneje na zahtevo na RTV 365.
Avtorica filma Natalija Gorščak. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Natalija Gorščak, Peter Japelj in Alenka Adamič. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Pot v Albanijo
Že ko je bil Bojan Adamič star 27 let, so mu nadeli naziv »mojster«, ki se ga je potem držal desetletja kot izraz strokovne avtoritete. Adamič je bil nestor slovenske zabavne glasbe, skladatelj, dirigent, vodja več orkestrov od radijskega zabavnega do manjših zasedb, pihalnih godb, skladatelj stotine celovečernih filmov, radijskih iger in gledaliških predstav ter nenazadnje ustanovitelj festivala Šanson Rogaška. Več o življenju in delu Bojana Adamiča lahko najdete na posebni spletni strani.
Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, leta 1947 poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tja je bil napoten kot kulturna pomoč, da bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati.
Snemanje Sonatine pod dirigentaskim vodstvom Simona Krečiča. Foto: Alenka Adamič, zasebni arhiv
Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo albansko umetno skladbo Sonatino. V filmu Albanska sonatina je bila prvič po njenem prvem zapisu iz leta 1947 izvedena Sonatina Bojana Adamiča. Pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča jo je zaigral Simfonični orkester RTV Slovenija.
Dokumentarni film Albanska sonatina
Dokumentarni film je nastajal v Sloveniji in Albaniji. Foto: Alenka Adamič, zasebni arhiv
Dokumentarni film Albanska sonatina je nastal v Uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija. Avtorici filma Nataliji Gorščak je pri nastajanju filma izredno pomagala hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, ki je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Zgodbo o mojstru Adamiču je ponovno odkril bivši veleposlanik Slovenije v Albaniji, Peter Japelj, kar kaže na to, kako pomembna je vloga veleposlanikov pri tkanju vezi med matično domovino in državo, kjer delujejo.
Snemanje dokumentarnega filma, na fotografiji Alenka Adamič. Foto: Alenka Adamič, zasebni arhiv
Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna je ekipa TV Slovenija v Albaniji snemala le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
Film sta si ogledala tudi svetovalka albanskega veleposlaništva v Sloveniji, Anita Shaqiri in kosovski veleposlanik, nj. eks. Valdet Sadiku. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Ob premieri je Natalija Gorščak zaupala: »Naš mojster Adamič je v Albaniji naredil tisto, kar je delal vsepovsod, kjer je bil. On je bil genij, skriti zaklad te dežele. Kjerkoli je bil, je dal maksimalno od sebe. Bil je velik človek, glasbenik, malo izumitelja, bil je tehnično sposoben. Multinadarjen človek, ki mu v tej državi nikoli nismo dali dovolj veljave.«
