Končni podatki Statističnega urada kažejo, da je bila na letni ravni domača proizvodnja energije za sedem odstotkov večja, količina energije, namenjene končni rabi, pa za pet odstotkov manjša.

Datum objave:

9. oktober 2024

Avtor:

Polona Bahun

Avtor fotografij:

Freepik

Končni podatki Statističnega urada kažejo, da je bila na letni ravni domača proizvodnja energije za sedem odstotkov večja, količina energije, namenjene končni rabi, pa za pet odstotkov manjša.

Domača proizvodnja energije je lani znašala skoraj 141.000 TJ oziroma sedem odstotkov  več kot leto prej. Okoli 43 odstotkov je predstavljala jedrska energija, skoraj 36 odstotkov energije je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), 21 odstotkov pa iz premoga. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila več kot polovico (52 odstotkov) svojih potreb po energiji. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost zmanjšala za pet odstotnih točk.

Za oskrbo z energijo je bilo, upoštevajoč njen uvoz in izvoz, na voljo skoraj 257.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so prevladovali naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledili so jedrska energija (23 odstotkov), energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (skoraj 21 odstotkov), premog (skoraj 12 odstotkov) in zemeljski plin (11 odstotkov).

Količina energije, namenjene končni rabi, je znašala skoraj 191.000 TJ ali za pet odstotkov manj kot v letu 2022. Največji delež (41 odstotkov) je predstavljala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (24 odstotkov), sledili so gospodinjstva (23 odstotkov), storitvene dejavnosti (devet odstotkov) in drugi porabniki (trije odstotki).
V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (46 odstotkov). Sledili so električna energija (23 odstotkov), obnovljivi viri energije (15 odstotkov), zemeljski plin (12 odstotkov), toplota (trije odstotki) in trdna goriva (en odstotek).

Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih okoli 43.000 TJ ali za odstotek manj na letni ravni. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (60 odstotkov). Sledili so razsvetljava in električne naprave (19 odstotkov), ogrevanje sanitarne vode (skoraj 17 odstotkov), kuhanje (štirje odstotki) ter hlajenje prostorov (en odstotek).

V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so prevladovali lesna goriva s 34 odstotki in električna energija s 33 odstotki. Sledili so ekstra lahko kurilno olje z devetimi odstotki, zemeljski plin z osmimi odstotki, daljinska toplota s sedmimi odstotki, toplota iz okolice (toplotne črpalke) s šestimi odstotki, utekočinjeni naftni plin z dvema odstotkoma ter sončna energija z enim odstotkom.

Količina energije, namenjene končni rabi v storitvenih dejavnostih (področja dejavnosti G–S po SKD 2008), je lani znašala okoli 16.000 TJ ali za dva odstotka manj kot leto prej.
Največji delež je bil porabljen v trgovski dejavnosti (26 odstotkov). Sledili so gostinstvo (15 odstotkov), zdravstvo in socialno varstvo (13 odstotkov), izobraževanje (11 odstotkov), promet in skladiščenje (devet odstotkov), informacijske in komunikacijske dejavnosti (šest odstotkov), dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (prav tako šest odstotkov) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (pet odstotkov). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so porabile manj, skupno pa je njihov delež obsegal skoraj desetino celotne rabe energije v storitvenem sektorju.

V strukturi porabe energentov je prevladovala električna energija (60 odstotkov). Sledili so zemeljski plin (12 odstotkov), daljinska toplota (11 odstotkov), ekstra lahko kurilno olje (sedem odstotkov), lesna goriva (pet odstotkov) in drugi energenti (skoraj šest odstotkov).

VIR: Naš Stik