Prangerjevi kritiki so izbrali!Festival Pranger (27. junij–1. julij 2023) – jubilejno, 20. srečanje pesnikov, kritikov, prevajalcev in bralcev poezije –, prinaša novih devet pesniških zbirk iz leta 2022 za katere so Prangerjevi kritiki: Silvija Žnidar, dr. Alen Albin Širca in Denis Škofič, ki s tem letom zaključujejo dvoletni mandat, presodili, da si zaslužijo podrobnejšo obravnavo. Prvikrat pa bo v vlogi voditeljice kritiških razprav nastopila Diana Pungeršič, Stritarjeva nagrajenka 2018.

Jubilejni Pranger bomo uvedli v Ljubljani s konceptualno razpravo Poezija & kmetijstvo, 27. junija, v Vodnikovi domačiji Center. Naslednji dan, 28. junija, bo tam še Pragerjevo pesniško branje. Osrednji del festivala – kritiške refleksije izbranih pesniških zbirk – se bo med 29. junijem in 1. julijem odvil v Rogaški Slatini, kjer bomo, že tradicionalno, za zaključek ob pesniškem branju podelili še Stritarjeve nagrade za mlado kritčarko ali kritika.

Maja bo v Rogaški Slatini zaključek natečaja ELA – Mali Pranger za osnovnošolsko poezijo, jeseni pa v Ljubljani in Mariboru še Kritiški studio.Kritiški izbor 2023

Silvija Žnidar→ Andreja Štepec: Jesenožki (LUD Šerpa, Ljubljana)
Andreja Štepec je magistrirala iz italijanskega jezika in književnosti in je profesorica pedagogike in andragogike. Na Prangerju se je znašla drugič, prvikrat s prvencem Edit Paf. Njeno poetiko prežemajo ostrina, erotika, jeza za Jesenožki pa je Katja Šifkovič v recenziji za program ARS Radia Slovenije zapisala: »Jesenožki so zbirka, ki se je bomo spominjali kot sodobno klasiko. Nekaj dobrega je v tem, ko gledam skoraj prazno stran, na kateri s čisto majhnimi črkami piše: Izpraskati bolečino globoko kot neizrojenega otroka revolucija narašča v sentiment: Evtanazija za vse! Ta praznina je pogumna in pogumno je pustiti, da misel govori sama zase.«
 
→ Blaž Božič: Mleček, žbunje: grobovi v njem (CSK, Ljubljana)
Blaž Božič je pesnik, glasbenik, klasični filolog in prevajalec. Trenutno je doktorski študent na Oddelku za klasično filologijo FF UL, kjer pripravlja disertacijo na temo zadnjega epa antike, Epa o Dionizu Nonosa iz Panopolisa. Njegova poezija je nekakšen preplet treša in Bizanca, iz spremne besede Simona Smoleta k letošnjem Prangerjevem izboru pa lahko preberemo: »Srž zbirke Mleček, žbunje: grobovi v njem je misel Mauricea Blanchota o tem, kako pesnik piše poezijo iz želje po odkrivanju središča, ta pa se nenehno seli in premika, a vseeno ostaja središče. Božičeva poezija ihti in hiti proti shiranim obzorjem teh nespoznavnih središč.«
Velja za poliglota, ukvarja se tudi z glasbo. Je kitarist noiz zasedbe nevemnevem, pod umetniškim imenom SsmKOSK pa ustvarja eksperimentalni breakcore-glitchcore.

→ Sergej Harlamov: Hypomnemata (Črna skrinjica, Ljubljana)
Sergeja Harlamova smo na Prangerju že srečali. Je pesnik, sociolog in komparativist, prejemnik fakultetne Prešernove nagrade za diplomsko delo Michel Houellebecq in arheologija sedanjosti. Avtor pesniških zbirk Jedci in Mnogoboj mitologij, ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado in Kritiško sito. V zadnjem delu Hypomnemata ali Obnovimo osnove pisanja (2022) svoji poetiki dodaja elemente konkretne poezije in samonanašalnosti. Pesmi objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah na Slovenskem. Občasno se znajde v vlogah publicista in prozaista, pa tudi vokalista in pisca besedil pri zasedbi Marta Fakuch.dr. Alen Albin Širca→ Pino Pograjc: Trgetanje (Črna skrinjica, Ljubljana)
Pino Pograjc trenutno študira anglistiko in primerjalno književnost na magistrski stopnji na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2022 je založba Črna skrinjica izdala njegov pesniški prvenec Trgetanje na pobudo urednika Dejana Kobana, zanjo pa je prejel nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu.
»Kljub okrutnostim, s katerimi se kiti zbirka Pina Pograjc Trgetanje, je to zbirka, s katero je olajšan obisk kirurga ali mesarja, olajšana je udeležba na družinskih elektrošokih in vsaj olajšano je izogibanje pomikom v svet za mrliškimi vežicami. Za petičnejše pa priporočilo: z zbirko Trgetanje na tržnico! Med ljudi!«_Andrej Lutman za Program ARS / Radio Slovenija

→ Aleš Jelenko: Terra incognita (KUD Apokalipsa, Ljubljana)
Aleš Jelenko se ukvarja s pisanjem poezije, proze ter s fotografijo. Do sedaj je izdal sedem pesniških zbirk, knjigo kratke proze, knjigo dramskih besedil za mladinska gledališča ter dve strokovni knjigi. Dvakratni finalist festivala mlade literature Urška, večkratni finalist Pesniškega turnirja, prejemnik Mentorjevega feferona, idejni vodja festivala Spirala ter urednik istoimenske literarne revije.
»Jelenko v svojih pesmih ne zahaja v dolgo filozofsko polemiziranje, temveč le navrže misel in jo skozi pesem precizno vodi do konca, v katerem zastavi vprašanje ali pa ga na kratko zaokroži v obliki lucidne sugestije. Občutja mehkobe se skozi pesniško zbirko Terra incognita prenašajo iz pesmi v pesem, dokler se občasno ne 'utekočinijo' v drobcih vizualne poezije, ki mu služi kot igra besednih asociacij in zvočnih pomenov.«_Miša Gams za Progarm ARS / Radio Slovenija

→ Lukas Debeljak: Poznati kot voda (CSK, Ljubljana)
Študiral je filozofijo na Deep Springs College v Kaliforniji in politično misel na Bard College v Berlinu. Leta 2022 je objavil pesniški prvenec Poznati kot voda (CSK), ki je vključena v izbor desetih najboljših letošnjih Slovenskih knjig. Živi in dela med Berlinom in Ljubljano.
»Slogovno in jezikovno je zbirka izredno bogata, in to ne samo v okviru slovenskega jezika, saj v svoji babilonski heterogenosti, kot jo imenuje Antić, prehaja tudi v angleščino, nemščino, celo grščino. Debeljakova poetika izstopa zahvaljujoč unikatnemu ravnovesju med diskurzivnostjo in melodičnostjo, poetičnostjo par excellence, pri čemer pesnik kombinira sproščeno pogovoren, slengovski izraz z žanrskim žargonom ter leksiko s področja sociologije in filozofije.«_ Tinkara Vukadinović Kastelic za Koridor – Križišča umetnostiDenis Škofič→ Uroš Zupan: Psica in poletje (Cankarjeva založba, Ljubljana)
Uroš Zupan velja za enega osrednjih pesnikov zadnjih desetletij. Rojen je v Trbovljah, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. V Ljubljani je na Filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti. Za poezijo je od domačih nagrad prejel nagrado slovenskega knjižnega sejma za prvenec, zlato ptico, nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado, Župančičevo nagrado, plaketo Tončke Čeč ter velenjico – čašo nesmrtnosti, za esejistiko je prejel Rožančevo nagrado, prejel pa je tudi številne nagrade na tujem, med njimi nagrado Huberta Burde. Njegove samostojne knjige so prevedene v več tujih jezikov.
»Skozi poezijo sem gledal svet/in ga še vedno gledam/in ga bom gledal, dokler bom na tem svetu,«_Uroš Zupan: Psica in poletje

→ Miriam Drev: Zdravljenje prednikov (Hiša poezije, Ljubljana)
Modus vivendi Miriam Drev, pesnice, pisateljice, književne prevajalke iz angleščine in nemščine ter v angleščino ter avtorice številnih literarnih kritik, radijskih oddaj in spremnih besed so knjige. Leta 2021 je izšel njen tretji roman Od dneva so in od noči, ki je v celoti napisan v pisemski obliki in je bil nominiran za nagrado Kresnik. Njene pesmi, prevedene v angleščino, nemščino, italijanščino, poljščino, češčino, francoščino, srbščino in hrvaščino, so objavljene v šestih knjigah, antologijah in literarnih revijah.
»Ne gre za pogovor z mrtvimi – razen kakšnega prišepetljaja –, pač pa za izvabljanje tistih ravni bivanja, med drugim zaznamovanih s travmo, ki so v nas, v meni. Prenesle so se vame kot sled, ki jo zapusti komet, če rečem, da je bil komet neki posameznik/ca, kot »breme, ki se nevidno, a ne manj težko, nalaga na ramena«._Miriam Drev v intervjuju z novinarko Gabrielo Babnik za AirBeletrino

→ Ana Svetel: Marmor (Beletrina, Ljubljana)
Ana Svetel je magistrirala in doktorirala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je zaposlena kot raziskovalka. Njen pesniški prvenec Lepo in prav je bil nominiran za najboljši prvenec, njena druga knjiga, zbirka kratkih zgodb Dobra družba pa je bila nominirana za nagrado novo mesto. Obe knjigi sta bili razprodani in ponatisnjeni. Pesniška zbirka Marmor je bila nominirana za Veronikino nagrado. Je redna kolumnistka priloge časopisa Večer V soboto.
Tonja Jelen je o zbirki za program ARS / Radio Slovenija zapisala: »Ana Svetel v pesmih ubeseduje občutje, z lahkotnostjo ji uspeva otipati nevidnost in neotipljivost. Prva zbirki je bila še šaljiva in dobrodušna, zdaj pa nas sooča tudi z ranljivostjo. Prav rana pa v tej zbirki pomeni tudi možnost za novo lepoto ali pomiritev.«Urnik razprav v Rogaški Slatini

Vse kritiške razprave bo vodila Diana Pungeršič.

Četrtek, 29. 6. 23, Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 14.00 (do 17.50)
Andreja Štepec: Jesenožki (LUD Šerpa, LJ)
Pino Pograjc: Trgetanje (Črna skrinjica, LJ)
Sergej Harlamov: Hypomnemata (Črna skrinjica, LJ)

Petek, 30. 6. 23, Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 9.30 (do 13.20)
Miriam Drev: Zdravljenje prednikov (Hiša poezije, LJ)
Aleš Jelenko: Terra incognita (KUD Apokalipsa, LJ)
                                        Blaž Božič: Mleček, žbunje: grobovi v njem (CSK, LJ)

Sobota, 1. 7. 23, Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 9.30 (do 13.20)
Ana Svetel: Marmor (Beletrina, LJ)
Uroš Zupan: Psica in poletje (Cankarjeva založba, LJ)
Lukas Debeljak: Poznati kot voda (CSK, LJ)Ekipa Prangerja se že veseli iskrivih in navdihujočih razprav in branj, vas pa vabimo, da se nam pridružite.HVALA:
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Občina Rogaška Slatina, Zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina, Knjižnica Rogaška Slatina, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Društvo slovenskih pisateljev, Grand Hotel Rogaška, Vodnikova domačija Center, časnik Večer, MKC Maribor, MKC Črka, Društvo Gaja, Knjigarna Antika Celje, Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Podoba, d. o. o., Kavarna Mia Mia

Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira JAK.

PR - PR Pranger