Župani 11 občin jugovzhodne Slovenije so na današnjem sestanku v Brežicah sklenili, da bodo v DZ vložili pobudo za začetek zbiranja 5000 podpisov volivcev za vložitev paketa sprememb petih zakonov, namenjenega reševanju romskih vprašanj.

Brežice, 04. aprila (STA) - Župani 11 občin jugovzhodne Slovenije so na današnjem sestanku v Brežicah sklenili, da bodo v DZ vložili pobudo za začetek zbiranja 5000 podpisov volivcev za vložitev paketa sprememb petih zakonov, namenjenega reševanju romskih vprašanj. Ugotavljajo namreč, da se stanje na tem področju poslabšuje, zato edino rešitev vidijo v spremembah zakonodaje.

Župani občin Novo mesto, Brežice, Škocjan, Semič, Metlika, Črnomelj, Ribnica, Trebnje, Šentjernej, Kočevje in Krško so predlog paketa zakonskih sprememb, s katerim želijo zaščititi predvsem romske otroke, oblikovali že lani jeseni in ga poslali v DZ v upanju, da ga bo posvojila in v zakonodajni postopek vložila katera od poslanskih skupin, so pojasnili. Ker se to ni zgodilo, so na današnjem sestanku v Brežicah sklenili, da bodo zbrali potrebnih 5000 podpisov volivcev in predlog v DZ vložili sami.

Po besedah brežiškega župana Ivana Molana se namreč zadeve, povezane z Romi, na jugovzhodu države poslabšujejo. Pojavlja se predvsem vse več kršenja javnega reda in miru ter nasilja s strani posameznih Romov, med katerimi so vse pogosteje tudi mladoletni Romi. "Vsi skupaj ugotavljamo, da gre za sistemske težave in da smo sami nemočni, zato skušamo s spremembami zakonodaje doseči, da bi stanje izboljšali," je dejal v izjavi za medije po sestanku.
"Današnji pravni okvir jemlje prihodnost številnim otrokom in mladim, ki odraščajo v težavnih socialnih okoljih. Mnogi namreč zaradi okolja, v katerem živijo, ne morejo obiskovati in končati osnovne šole, s čimer so na nek način prikrajšani za pravice, da bi se lahko enakopravno vključili v družbo. In s tem predlogom jim želimo pomagati," pa je razloge za pripravo zakonskega paketa pojasnil novomeški župan Gregor Macedoni.

Župani predlagajo spremembe petih zakonov - zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela, zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o voznikih.

S spremembami prvega predlagajo, da bi se otroški dodatek v primerih, ko starši otroka po 15. letu ne vključijo v nadaljnje šolanje, zmanjšal za tretjino. S spremembami zakona o socialnovarstvenih prejemkih predlagajo, da se v primeru, da otrok ne obiskuje osnovne šole in da imajo starši zapadli dolg do javnih institucij, denarna socialna pomoč izplačuje v naravi.

S spremembami zakona o trgu dela želijo spodbuditi interes za vključevanje v delo tistih, ki imajo status brezposelne osebe. Hkrati predlagajo, da se javna dela na področju ranljivih skupin z dveh podaljša na štiri leta. S predlaganimi spremembami zakona o varstvu javnega reda in miru želijo zaostriti sankcije za streljanje z orožjem zunaj za to namenjenih prostorov, s spremembami zakona o voznikih pa določiti, da sta za pristop k opravljanju vozniškega izpita nujna devetletno obiskovanje osnovne šole in zaključen sedmi razred.

Župani računajo, da bodo lahko občine podpise začele zbirati nekje v maju. Pri tem že zdaj pozivajo občane, da predlog podprejo ter na ta način DZ sporočijo, da je treba nekaj narediti. Ribniški župan Samo Pogorelc je prepričan, da jim bo potrebnih 5000 podpisov uspelo zbrati. "Na ta način lahko otrokom zagotovimo neko zgledno prihodnost in poskrbimo, da bomo vsi enaki pred zakonom, hkrati pa da bomo imeli tudi vsi enake pravice in dolžnosti," je dejal.
Pobudo volivcem za vložitev predloga zakona lahko poda vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik o svoji pobudi obvesti predsednika DZ, ki po prejemu popolne pobude o dani pobudi v sedmih dneh obvesti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov.

Če pobudnikom uspe zbrati 5000 podpisov podpore, predsednik DZ po prejemu predloga zakona z zadostnim številom podpisom podpore obvesti poslance o začetku zakonodajnega postopka.

VIR: Tax Fin Lex