Zavod Infohub Maribor, ki ga je ustanovil Press Clipping, je izvedel raziskavo o medijski pismenosti, da bi bolje razumeli, kako otroci in starši uporabljajo medije, preverjajo informacije in zaupajo različnim virom. Raziskava je bila zasnovana z namenom izboljšanja kritičnega razmišljanja in spodbujanja odgovornega odnosa do informacij, posebej v času, ko družbo preplavljajo dezinformacije.

Zavod Infohub Maribor, ki ga je ustanovil Press Clipping, je izvedel raziskavo o medijski pismenosti, da bi bolje razumeli, kako otroci in starši uporabljajo medije, preverjajo informacije in zaupajo različnim virom. Raziskava je bila zasnovana z namenom izboljšanja kritičnega razmišljanja in spodbujanja odgovornega odnosa do informacij, posebej v času, ko družbo preplavljajo dezinformacije.

Vloga ministrstev in izobraževalnih institucij

Razvoj medijske pismenosti zahteva sodelovanje različnih institucij, vključno z Ministrstvom za vzgojo, Ministrstvom za digitalno prihodnost in Ministrstvom za kulturo. Direktorat za medije ter Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo igrata ključno vlogo pri oblikovanju programov, ki bi izboljšali digitalno in medijsko pismenost. Prav tako je nujno vključiti zakon o spodbujanju digitalne pismenosti, ki lahko zagotovi potrebne temelje za vzpostavitev novih iniciativ.

Zanimive razlike med generacijami

Raziskava, v kateri je sodelovalo 171 osnovnošolcev, 76 srednješolcev in 38 staršev, je razkrila zanimive razlike v uporabi medijev in zaznavanju informacij. Otroci se v veliki meri zanašajo na družabna omrežja, kot so TikTok, Instagram in Snapchat, kjer pogosto iščejo informacije. Starši pa bolj zaupajo klasičnim medijem in spletnim portalom. Poleg tega otroci informacije na družabnih omrežjih večinoma ocenjujejo kot zanesljive, medtem ko starši tem informacijam večinoma ne zaupajo.

Izzivi in priložnosti

Eden od ključnih izzivov je pomanjkljivo preverjanje resničnosti informacij. Otroci sicer pogosto uporabljajo več virov in preverjajo, ali so informacije objavljene na uradnih spletnih straneh, vendar so še vedno ranljivi za dezinformacije. V tem kontekstu je pomembno, da se osnovne in srednje šole, pa tudi višje in poklicne šole, aktivno vključijo v izobraževanje o medijski pismenosti. Ministrstvo za digitalno preobrazbo bi lahko omogočilo razvoj novih elektronskih storitev za državljane, ki bi vključevale izobraževalne vsebine o prepoznavanju lažnih novic in dezinformacij.

Pomen medgeneracijskega sodelovanja

Poseben poudarek je bil namenjen vprašanju izobraževanja. Raziskava je pokazala, da se je le 26 % staršev doslej udeležilo delavnic o medijski pismenosti, kar jasno nakazuje potrebo po razširitvi tovrstnih programov. Medgeneracijsko sodelovanje je ključnega pomena, saj lahko mladinski centri, varstveno-delovni centri in urad RS za mladino vzpostavijo programe, ki bi spodbujali skupno učenje in razprave o medijski pismenosti.

Zavezanost k spremembam

Zavod Infohub Maribor si prizadeva, da bi medijska pismenost postala vsakodnevna veščina za vse generacije. Raziskava potrjuje, da je medijska pismenost osnova za bolj odgovorno družbo. Za dosego tega cilja je ključno spodbujati medgeneracijske pogovore o uporabi medijev in informacij ter omogočiti dostop do kakovostnih izobraževalnih programov. Vključitev učiteljev, dijakov, starostnikov in drugih skupin v dialog je bistvena za uresničevanje teh prizadevanj.

Celotno analizo raziskave z dodatnimi podatki in grafičnimi prikazi si lahko ogledate na naslednji povezavi. 

Hvala za zanimanje in podporo pri širjenju pomena medijske pismenosti. Naj postane ta ključna veščina temelj za boljšo prihodnost vseh generacij!

Ekipa Zavoda Infohub Maribor in Press Clipping